Sprva je bil dogovor, da bo na kose bež paname prišel tradicionalni vzorec, nekaj z nageljčki in bordure ali kaj takega, verjetno celo nekaj z rumeno, ker je nekje v vzorčastem blagu tudi ena črta v tej barvi. Vendar za lep tradicionalen vzorec potrebujemo lepo zašit kos paname, kjer ne bojo linije kar nenadoma izginile pod šiv in podobno. Rumena bi se pa na tej barvi blaga izgubila.
Potem pa sem zbolela. In ko ima človek tam okoli 38 stopinj vročine, mu klikerji malo drugače delujejo.
Vzorec za oljčne vejice sem že imela. Pa tudi idejo, da bi na krajše trakove izvezla grozdje, vendar nimam nobenega pametnega muštra. Nekaj sem začela risat, ampak potem me je prešinilo, da nima smisla komplicirat, da bom kar povsod okoli in okoli naredila oljke.
Tudi v male trikotnike v drugem krogu ...
... ki so drugačne barve, ker mi je prejice iz prvega kroga zmanjkalo, trenutno pa imam prepoved na kupovanje novih materialov.
Obožujem psalm 23. Tako prijeten je, vsaj prve tri vrstice. V duhu zmeraj vidim travnik poleg potoka, kamor se človek lahko uleže in počije. Sonce sije, ptički pojejo ... Kakorkoli že, načrt je bil - sprva - da bi na kvadraten, središčni kos blaga spravila cel psalm 23, vendar tega čudeža nisem mogla izpeljat, ker preprosto ni bilo dovolj prostora, tudi če bi uporabila najmanjši možni font pisave. Celo prejšnjo soboto sem mozgala o tej zadevi, celo program za izdelavo vzorcev mi je odpovedal spoštovanje, na koncu pa sem zrisala svoj font in ga prilagojenega specifiki prostora uporabila na tej vezenini.
Čeprav sem študirana, torej vsaj v teoriji tudi pismena, se mi je pripetila nekaj nerodnosti. Ki sem jih, ko je bilo vse končano (in - ah jebi ga - fotografije posnete), tudi popravila. Zadeva je zdaj brezhibna in čaka, da se iz nje naredi - kaj pa drugega! - blazina.
Cel psalm je ideja za kak naslednji projekt.
Ali pa Visoka pesem, ojme!
* Psalm 23, vrstice 1-3
