Palačinke s stopljeno čokolado

Torej, rabite palačinke in stopljeno čokolado, najboljše temno. Čokolado raztopite, kot bog zapoveduje, namažete na palačinko, zvijete in pustite nekaj časa, da se čokolada spet strdi. Njomi!

366. 13.-19. 1. 2016 (od sv. Munga do rojstnega dne Dragotina Ketteja)

Kot sem že parkrat rekla, 

nimam nič proti 

grafitom na vlakih, 

samo oken naj se 

packači ne dotikajo. 

No, tale je lep - 

vibe in kombinacija 

hladnih in toplih barv.

13. januar 2016

Poleg puloverja sem se lotila 

še enega projekta. 

Rada bi spraznila škatle 

s papirjem 

v rezervni sobi. 

Vendar ne gre za 

običajne papirje. 

Dolga leta sem zbirala 

razne pisane revije, reklame, ovojni in podoben papir itd. itd.

 In zdaj delam iz njih takšne 

majhne kolažke, 

velike 6,4 x 8,9 cm.

Sem v fazi, 

ko poskušam iz dveh škatel 

"narediti" eno. 

Trenutno pa sem tako daleč, 

da sta se ti dve škatli spremenili v tri. 

14. januar 2016

Ko sem se selila, 

sem dobila za doto tudi škatlo kartončkov z recepti, 

ki so izšli nekje v 80ih letih. 

Čeprav sem rahlo zgrožena 

zaradi količin margarine, 

ki so navedene v nekaterih receptih, 

bom v kratkem kakega tudi preizkusila.

15. januar 2016

Saj poznate tisto kodo, 

ki se nahaja na dnu računov, 

tisti kvadratek iz kvadratkov? 

Zadeva prav kliče, da se iz nje naredi 

vezenina.

16. januar 2016

Tile dnevi so prav čudoviti, 

in pregebeno mrzli. 

Iz omare sem potegnila 

dolge gate 

in šla do podsreškega gradu.

17. januar 2016 - Grad Podsreda

18. januar 2016 - hotel Union, Lj.

Veste, kaj mi gre na eno stvar? 

Ko se najde skupaj kup strokovnjakinj za ... 

ni važno, kaj, 

so pametne okoli šivalnega stroja sto na uro, 

naredijo pocarijo, 

potem pa pravijo, 

no, Uršula, zaj pa nekaj lepega scopraj iz tega. 

Kvadrata sta rezličnih velikosti in

podolgovati deli so rezani ter zašiti postrani.

No, in zaj bom nekaj lepega poskusila scoprat iz tega.

19. januar 2016

Pa Dolly Parton ima tudi rojstni dan 19. januarja, hehe.

366. 6.-12. januar 2016 (od badnje večeri po pravoslavnem ritualu do sv. Tatjane, mučenice)

Moj fotoapart proizvaja čudne zvoke, 

kadar ga prižgem. Se bom poskusila delat, 

da jih ne slišim. 

Ne spomnim se več, kako dolgo sva 

skupaj. 

Dela še dobro in dokler bo tako, 

bom vztrajala z njim. 

No, torej, oni dan je zapadlo še nekaj snega.

6. januar 2016 - Krško

Moj pulover lepo napreduje. 

Me pa malo vrcka, 

kaj če ne bom imela dovolj materiala.

7. januar 2016

Načeloma nimam nič proti grafitom na vlakih, 

samo da niso preko oken našarani. 

In eni so prav čedni.

8.januar 2016

Dobila sem kos ingverja. 

Našla sem enostaven recept za piškote, 

s čisto osnovnimi sestavinami plus 

lupinica limete. 

Namesto te sem dala noter ingver. 

Naj še povem, da so 

kuharske oddaje 

ena navadna prevara. 

Zapomnite si: 

finega gladkega testa iz 

moke, cukra, jajc, putra itd. 

se ne da naredit v dveh minutah.

9. januar 2016

Razgled s te točke prav dobro poznam. 

Gorjanci, nuklearka, polje vmes ... 

Ampak z meglo v dolini se odpre 

čisto nov pejzaž.

10. januar 2016 - na Libni

Sklepam, 

da so kaktuslampo 

postavili na balkon, 

ker so ji iglice začele odpadat, heheh.

11. januar 2016 - Miklošičeva, Lj.

Barvna lestvica je 

malo razštelana, heheh.

12. januar 2016 - Rimska, Lj.

366. Od 30. decembra 2015 do 5. januarja 2016 (od Feliksa, papeža, do Janeza N. Neumanna

SREČNEGA IN ZDRAVEGA, LJUDSTVO!!   

Gremo gledat slike? Ajdmo!

Oni dan sem bila v Laškem. 

V podhodu pod železniškim mostom 

sem našla tega krasnega 

škorpijona.

30. 12. 2015 - Laško

Na dan sv. Silvestra, papeža, 

sem očistila zamrzovalno skrinjo 

in spekla še eno potico. 

Tokrat je bilo 

s kvasom vse v redu, 

samo 15 minut prej 

bi jo morala vzet ven, 

zato je bila skorja malo debelejša, 

kot je všečno. 

Eden od novoletnih sklepov je, 

da se bom naučila malo boljše 

kuhat.

31. 12. 2015

 Nisem ljubiteljica 

pirotehnike. 

Pa saj je samo reklo 

švist 

in poletelo par metrov v zrak.

In mulca sta imela tako veselje!

1. januar 2016

Tradiconalni novoletni pohod na Ajdovski gradec. 

Na zidovju tam gori raste vsaj 

743 vrst mahu. 

Hecam se. 

745 pa res.

2. januar 2016

3. januar 2016 - zimske radosti pa take

Malo nesrečno dejstvo je, 

da že par mesecev odhajam od doma, 

ko je že trda tema, 

in se vračam, 

ko je že trda tema. 

Vendar se ravno zato veselim snega, 

ki je zapadel te dni. 

Trda tema je malo svetlejša.

4. januar 2016 - zimska noč I

5. januar 2016 - zimska noč II

Jetrca

Evo, malo me je sram, ampak ne vem, kako izgledajo goveja jetra. Že dolgo tega sem bila na parih kravjih furežih (tako pravimo pri nas kolinam), ampak od drobovja se spomnim samo velikanskih želodcev. Tudi pri mesarju nisem sigurna, če sem jih kdaj videla, za razliko od kurjih in svinjskih. Niti ne vem, če sem jih kdaj jedla. So sploh primerna za človeško hrano?

Oni dan sem imela na vlaku hecne sanje …

Kakšne zveze ima to z govejimi jetri? Berite naprej.

Torej … hecne sanje. Stvar je taka, da sem zjutraj, še predno je prva budilka prvič zvonila, dobila neprijetne krče v spodnjem delu trupa (zato sem bila budna pred obema budilkama). Ženske veste, o čem govorim. Najbolj zoprn možen čas. Grem na vlak, se počutim kot kup d***a, kakor hitro pa sem se kolikor toliko udobno namestila, me je zmanjkalo. In pridejo sanje.

Posadili so me na avtobus za Novo mesto (mislim, da je bil oče pri tem glavni) in mi rekli, naj mimogrede poberem še nekakšen furež. Niso povedali, za čigavo meso gre, samo da me tam nekje čakajo jetra. In se vozimo mi po ovinkasti in vkreber cesti. Pravzaprav je bilo podobno kot cesta od Novega mesta proti Beli Krajini. Čez čas smo se ustavili v neki vasi, na najbolj ostrem ovinku, kar si ga morete zamisliti. Iz vasi je prihitela ženska v predpasniku in ruti, zlezla na avtobus in spraševala, kdo je prišel po klobase, kdo po glavo, kdo po jetra ... Za slednje sva dvignili roki jaz in še ena ženska. Pravi kmetica, bo še malo za počakat. Potem se je postavila na travnik … se pravi, ovinek je bil v U, vmes je bilo pa par kv. metrov travnika. Torej, postavila se je na tisti travnik in zapela arijo iz Male Floramye. Pa ne v stilu zborčkov podeželskih kulturnih društev, ampak kot gospa iz filmčka pod klikom. Ko je končala, je odhitela nazaj v vas, čez nekaj minut pa pride Freddie Prinze jr. Ne me spraševat, zakaj ravno on, ker vam res ne vem povedat. Meni je on namreč precej oduren, kot moški, anede. No, pogleda Freddie v avtobus in pravi: »Za jetra pridite z mano.« Tista druga ženska je medtem šla nekam po svoje. Freddie me je odpeljal do miz pod drevesi, lepo v senci so stale, začne brusit nož in vpraša: »Koliko?«  No, tega, koliko naj jih prinesem, mi tudi niso povedali. »Koliko jih pa imate?« sem vprašala. Pa mi pokaže na sive kupe nečesa, ki so ležali na mizah. In tuhtam, prvič, čigava jetra so to, da so tako sive barve, če niso morda kuhana in da ne morem vzeti kar vsega, kar tam leži, da bi bilo lepo od mene, če še za ono drugo kaj pustim, anede. Medtem, ko se jaz premišljam, Fredi začne rezat tista siva jetra.

In potem sem odprla oči in smo se že peljali skozi Moste.

366. Od 23. do 29. decembra 2015 (od rojstnega dneva kraljice Silvije do sv. Tomaža Becketa)

Sem oboževalka 

švedske kraljevske družine. 

In to je vse, kar imam na 

to temo za povedat.

Gremo gledat slike. 

Ja, dobro, sem tudi oboževalka 

Vojne zvezd, 

čeprav se še vedno ne morem pripravit do tega, 

da bi pogledala 

t. i. drugi in tretji del.

23. 12. 15 - Trg francoske revolucije, Lj.

Pekla sem potico. 

Ne morem se ravno pohvalit 

s končnim izdelkom. 

Nekaj je bilo s kvasom narobe. 

Res, majke mi. 

Je bila pa kljub temu užitna. 

Z mlekom in tudi k pivu je dobro šla, 

pa s črnim čajem.

24. 12. 15

25. 11. 15

Moja nova hišica 

za svečke.

26. 12. 15

 

27. 12. 15 - Bela omela

Ajde, dajmo še eno turistično, 

ko je že dolgo nismo.

28. 12. 15 - Ljubljana

Naša lepa punca v službi 

cveti skoraj neprekinjeno 

že več kot eno leto. 

Skoraj zato, 

ker je zdaj kak mesec delala 

popke. 

Čez praznike 

pa so se en za drugim začeli odpirat. 

Kaj še bo!

29. 12. 15

Barvanje blaga - rdeča pesa

Zadnjič mi je ostalo po kosilu za par prstov kisa od rdeče pese (in par kosov pese tudi). Tekočina je bila bogate temno rdeče barve. Ker se mi je ravno tisti čas po mizi valjalo nekaj kosov raznovrstnega blaga, sem, čisto iz radovednosti, v skledo dala dva kosa - leakril in bombaž. Ker je kisa bilo premalo, da bi se obe krpici lepo potopili vanj, sem dolila še nekaj vode, kar je bila verjetno napaka.

Po nekaj dneh sem ju potegnila ven in splahnila.
Bombažni kos je postal nekako rumenkast, z nekaj zelo nežno vijoličastimi madeži.

Leakril je sicer dobil nekaj barve, vendar je je več ostalo na obrobi iz bombačnega sukanca, ki je bila na krpici, še predno sem jo  potopila v "barvo".

Trenutno imam v paci par metrov belega bombažnega kvačkanca, ki sem ga prej dobro oprala, tudi z milom, kisa pa nisem razredčila.

366. Od 21. do 27. oktobra 2015 (od sv. Uršule, mučenice, do dneva neodvisnosti na St. Vincentu in Grenadinih)

Najprej naj povem, 

da sem velika oboževalka J. K. Rowling (ženska med drugim 

piše tudi ubijalske kriminalke). 

In da vsaj enkrat letno preberem vseh sedem knjig Harryja Potterja 

(koliko sem stara, sploh ni pomembno). 

In da mi je tale napis na veceju ljubljanske žel. postaje 

popravil dan.

21. 10. 2015 - Ljubljana

In potem je prišel četrtek, 

za njim pa petek, 

ko sem občudovala jesenske barve na 

parkirišču brežiškega zdravstvenega doma. 

Ja, veseli čas vnetja grla je spet v deželi. 

22. 10. 2015

23. 10. 2015

 Nisem ravno ljubiteljica roza barve, 

ampak včasih zna 

tako lepo poživiti 

pusto belino 

mojega namiznega prta.

24. 10. 2015

Še ena jesenska. 

Če mene vprašate, 

jih ni nikoli dovolj. 

25. 10. 2015

26. 10. 2015

Fižolova solata z 

mladim porom in rdečo redkvico.  

27. 10. 2015

366. 30. 9. - 6. 10. 2015 (med dnevom sv. Hieronima do dneva črnogorskih oboroženih sil)

Začnimo s sstripom ...

30. september 2015

Investirala sem torej par evrov v 

tole zabavno napravo. Špagca, 

ki prihaja ven, ni ravno taka, kot je videti na slikah na internetu, 

ampak sklepam, da je to zaradi debeline niti. 

Je pa dober način, da se na hitro znebim 

tistega kupa meliranih prejic, ki se mi že nekaj časa svaljkajo okoli. 

Kaj bom iz tega, kar se mi bo nabralo, naredila, je odvisno od 

količine.

1. oktober 2015

 Vedno, kadar vidim rdeč plašč, 

se spomnim na pravljico V. Zupana Plašček za 

Barbaro.

Poznate? 

2. oktober 2015

3. oktober 2015

4. oktober 2015

 Še ena risarija z vlaka. 

Malo me spominja na pesem o 

Orionu in asksofonu in mescu s kontrabasom 

ali nekako tako. 

5. oktober 2015

Rada ima gradbišča. 

Rada gledam, kako stvari rastejo, 

se spreminjajo. Nekako mi zato niso preveč všeč ograje, 

ker zakrivajo dogajanje na prizorišču. 

In ja, fascinirajo me gradbeni stroji. 

6. oktober 2015 - Slovenska, Lj.

366. Med 5. in 11. avgustom 2015 (od dneva sv. Albrechta Duererja (po koledarju ameriške episkopalne cerkve) do sv. Klare Asiške)

Vsem damam in gospodom, ki se ukvarjajo z ročnimi deli, 

posebno takimi, ki vključujejo šivanke in vse druge vrste igel, 

naj najprej zaželim vesel praznik naše zaščitnice, 

sv. Klare Asiške. 

Naj nam bo natančen vbod!!

Resno.

Divji kostanj, ajda in 

kos avtoceste blizu Viher - moje novo mesto 

za fotografiranje izdelkov.

5. avgust 2015

Čeprav so dnevi vroči, se včasih najde kaka 

zaplata meglice, ki jo presije sonce. 

Npr. v soteski, na začetku katere piše 

Osredek

6. avgust 2015

Temule pravim navdih. 

Okoli se mi valja kos blaga, 

bom ga onečastila z nečim takim ... 

enkrat pozimi verjetno. 

Drugače sem ga snela v izložbi ene brežiške pekarije.

7. avgust 2015

Torej ... gobarji v moji familiji so izgubili pamet 

in prišli domov z gobami. 

Veliko gobami.

Potem ko smo jih očistili in narezaili in lepo zložili na sonce, 

je po parih urah iz cca 10 metrov 

nastalo suhega gobovja za 

cca srednje veliko papirnato vrečko.

8. avgust 2015

Avto smo pustili pri podsreškem gradu in šli do Svetih gor. 

Dve uri tja in dve uri nazaj. 

9. avgust 2015

Šele na fotografiji sem opazila, 

kako osuplo oz. skrajno šokirano zgleda 

škof nad "vhodom" v cerkev kostanjeviškega samostana. 

"Vhodom", ker se skozi tista vrata 

pravzaprav ne pride čisto v cerkev, 

ampak na nekakšno dvorišče. Verjetno pa je cerkev 

nekoč segala vse do vrat.

10. avgust 2015

Malo za res pa malo za hec sem poskusila 

pogruntati, komu pripada grb na ščitu. 

Če je tazaresen, je bil v sorodu s 

Aragoskimi (rumene in rdeče črte) in 

Lancastri (rdeča vrtnica). Ah,

kaj vse sorte neuporabnega znanja 

se mi valja po glavi.

Aja, grad Podsreda je spet odprt in 

imajo par zanimivih novosti. Ne se jih izogibat.

P. s.: na isti dan kot Albrechta D. praznujejo tudi Matthiasa Gruenwalda in Lucasa Cranacha st. Rahlo sem šokirana. Kako jim je sploh prišlo kaj takega na misel?!