Prikaz objav z oznako knjige. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako knjige. Pokaži vse objave

torek, 9. februar 2016

366. Od 3. do 9. februarja 2016 (od sv. Blaža do sv. Apolonije dne)

Eni od mojih 4 prababic je bilo ime Polona. Blaža pa ne vem, če imamo kakega na družinskem drevesu.

Dobro zdaj, gremo gledat slike.

Na knjigi makedonske poezije sem našla še eno lepo rozeto.

3. 2. 16

Trenutno imam 35 kvadratov za novo odejo. Premalo. Ampak še sanja se mi ne, koliko jih bom še potrebovala

4. 2. 16

V škatli z "raznimi papirji" sem našla tale kos ovojnega papirja z risbico. Milim, da sem te reči risala nekje v času študija. In da bi jih nekje moralo še nekaj biti.

5. 2. 16

V soboto sem bila v Zagrebu. Nabasala sem na karneval. Konferansje, tj. tip kije vodil dogoajanje na Jelačič placu, je bil za ustrelit zoprn in verjetno tudi pijan, bilo pa je tam veliko prav simpatičnih, predvsem tradicionalnih mask.

6. 2. 16 - Zagreb
V nedeljo sem šla trasirat novo pot. Dan je bil oblačen, zato slike niti niso ne vem kako dobro uspele. Razem tisti s telohi. 

7. 2. 16

In potem sem v nedeljo popoldan ugotovila, da sem očitno fasala gripo. Kvačkanje in štrikanje mi gresta zelo počasi, ker se mi ves čas manta pred očmi in se težko koncentriram. Vendar je tale vijoličsasta je prav lepa.

8 2. 16

Zbrala sem lep kupček koščkov pisanega papirja. Škoda mi jih je bilo vreči proč. Žal v stanju, v kakršnem sem, bolj težko delam tudi kolaže.

9. 2. 16



P. s.: Ali veste, da je sv. Apolonija zaščitnica zobarjev in priprošnjica pri težavah z zobmi? Sv. Blaž pa veterinarjev, rezbarjev, kamnosekov in volnarjev?

torek, 2. februar 2016

366. 27. januar - 2. februar 2016 (od dne, ko je umrl Louis de Funes, do dne, ko je bil rojen Brent Spiner)

Oh, Louis de Funes, slava njegovemu spominu. 
Meni njegov najljubši film je 
Velika avantura, 
tisti, ko sta z Bourvilom 
med drugo svetovno vojno 
reševala angleške pilote.  

Oni dan sem se šla iz službe, 
ko je bila že trda tema, 
in po poti sta nastali dve fotografiji - 
zelen ljubljanski  grad in uršulinska cerkev, 
ki me malo spominja na moje medenjake.

27. januar 2016 - Kongresni trg, Lj.

Spet grafit z vlaka.

28. januar 2016

Slika s platnice knjige poezij. 
Ne spomnim se imena avtorja, 
vendar je prispeval tudi ilustracije. 
Mislim, da bi se dalo iz tega naredit vezenino.

29. januar 2016


Lep zid iz rdeče opeke 
blizu zaprešičke tržnice. 
Na ometu levo je bilo naslikano 
nekakšno rastlinje. 

30. januar 2016 - Zaprešić

V škatlah s papirjem in odrezki 
sem našla tudi tole polo, 
ki je bila iztrgana iz ... hm ... 
ne vem, kako se temu reče. 
Bile so take velike beležnice, 
s koledarji in adresarji 
in veliko prostora za pisanje. 
Tole recimo sem uporabljala na faksu za zapiske, 
notri so bile pa 
fotografije nakita 
iz zagrebškega etnografskega muzeja. 
Ker sem fotografije uporabila za kolaže, 
sem pred tem sklenila rešiti risarije na zadnji strani. 
Takrat, prej in še dosti časa kasneje 
sem bila zagreta navijačica Izraela in ljubiteljica vsega židovskega, 
kar sem pravzaprav še vedno, 
vendar sem glede onega prvega 
zadnje čase precej skeptična.

31. januar 2016

Evo, končala se enega od treh domačih projektov - 
kose lakrila sem obrobila, 
da se najdejo pri roki, če bo treba.

1. februar 2016




In tako - nov mesec, 

nov domači projekt. 
V bistvu je star, ker sem ga začela pred parimi leti. 
Če bodo dali bog in sv. Klara in sv. Katarina, 
bo nastala še ena kvačkana oddeja iz kvadratkov, 
tj. iz greni skversov. 
Zelo verjetno bo treba še katerikrat "romat" v Majšperk 
in na podobna mesta 
(tj. tja, kjer prodajajo bombažno prejo po primernih cenah)


2. februar 2016

torek, 27. oktober 2015

366. Od 21. do 27. oktobra 2015 (od sv. Uršule, mučenice, do dneva neodvisnosti na St. Vincentu in Grenadinih)

Najprej naj povem, 
da sem velika oboževalka J. K. Rowling (ženska med drugim 
piše tudi ubijalske kriminalke). 
In da vsaj enkrat letno preberem vseh sedem knjig Harryja Potterja 
(koliko sem stara, sploh ni pomembno). 
In da mi je tale napis na veceju ljubljanske žel. postaje 
popravil dan.

21. 10. 2015 - Ljubljana
In potem je prišel četrtek, 
za njim pa petek, 
ko sem občudovala jesenske barve na 
parkirišču brežiškega zdravstvenega doma. 
Ja, veseli čas vnetja grla je spet v deželi. 

22. 10. 2015

23. 10. 2015
 Nisem ravno ljubiteljica roza barve, 
ampak včasih zna 
tako lepo poživiti 
pusto belino 
mojega namiznega prta.

24. 10. 2015
Še ena jesenska. 
Če mene vprašate, 
jih ni nikoli dovolj. 

25. 10. 2015

26. 10. 2015

Fižolova solata z 
mladim porom in rdečo redkvico.  

27. 10. 2015

petek, 22. maj 2015

Dediščina

Ne vem, kako naj začnem ...

Naučila me je kvačkati in vesti. Umrla je pred več kot 20 leti. Imela je raka.

Bila je odlična pletilja. Vedela sem, da je imela lepo zbirko igel in podobnega. A za njenega življenja me te reči niso zanimale. Ko pa sem pred časom začela delati lastno zalogo orodja, sem se dostikrat spomnila na tisto škatlo, ki je stala na mizici z rožami v spanici  njenega nemškega stanovanja. Iz nje sem eno leto vzela kovinsko kvačko št. 3 in je nikoli vrnila. A od takrat je minilo že preveč let, njene stvari so prišle v roke drugih ljudi.

Pred nekaj meseci so hišo, ki jo je gradila z možem, dali na prodaj. Kar se je zgodilo po tem, je preveč zapletena (in čudna) štorija, ki se vas niti ne tiče, zato je ne bom pisala.

Kakorokoli že, v nedeljo so mi v naročje priletele knjiga, škatla in vrečka.


Naj vam povem nekaj o knjigi. V hišo je prišla takrat, ko je šla ma mina najmlajša sestrična k birmi. Vsi, ki so zrasli gor v vernih družinah, so baje takrat dobili to knjigo. 


Tole je kupil njen mož. Bila mi je blazno všeč. Slike v njej ... Zgodbe ... To je bil moj prvi stik s svetim pismom. Kdo bi si želel boljšega. In lepšega.


Zadevo sem imela kar naprej v rokah. Predvsem zato, ker drugih knjig razen te in one debele o zdravilnih zeliščih ni bilo pri hiši. Pa tako rada sem brala! Šlo je celo tako daleč, da sta me imela na sumu, da me zanima verski poklic.
Nimam pojma, kaj se je s knjigo dogajalo zadnjih 20 let in še malo. Ampak je v presneto dobrem stanju. Nič plesniva, nič povita od vlage, samo malo prašna.

Dajmo zdaj o škatli.
To je TISTA škatla!


Polna je igel, videla sem nekaj kvačk, bucik ... Pravzaprav ne vem, kaj vse je noter. V zelo bližnji prihodnosti jo bom obrnila okoli.


Ko sem delala preliminarni pregled, sem naletela na tole dozico, v kateri je nekaj ropotalo.


Najprej me je skoraj rahlo kap, vendar so v njej spravljene velikouhe igle.
Potem pa še tole čudo. O tem sem do sedaj samo slišala in brala.



Zdaj pa sem postala ponosna lastnica enega para. Ljubi bog, saj niti ne vem, kako se jim reče!
Pa ovitek od kvačke št. 3,5. Nekje v osemdesetih letih je stala 2,6 mark. Za tako cifro se danes dobijo v evrih.


Zdaj pa še vrečka.
Vrečka je bila pravzaprav največji šok. Večji kot škatla. V njej je bilo nedokončano pletenje.


Vsaka vrsta je pletena v desno.


Ali v levo, nisem še preučila, kam so obrnjene petlje na igli.
Ne vem, kaj je hotela narediti. Mogoče je to del jope/puloverja. Mogoče ogrinjalo.
Hotela sem vse skupaj potegnit z igel in razparat, potem pa me je nekaj ur kasneje prešinilo, da je to verjetno zadnja stvar, ki jo je delala. 


Zadevo sem sklenila dokončati. Oz. plesti, dokler ne zmanjka preje. Ne vem, kaj točno bo, neke vrste šal verjetno. Takega, ko ga bom lahko spela s kako broško ali kaj takega. Strah me je samo, da ne bom mogla slediti njenemu ritmu. Zdi se mi namreč, da imam bolj trd prijem, da je imela ona bolj mehko roko, če razumete.

Hvala, stara mama.

petek, 6. februar 2015

Klub oboževalcev Agathe Christie

Obažujem angleške kriminalke. Od vsega pa najbolj go. Agatho. Pred leti sem na počitnice k stari mami vzela velik kup njenih knjig v hrvaščini in cele noči uživala v prefinjenih razvozlavanjih zločinov na Angleškem. In ko sem si zapisovala ideje, kaj vse bi lahko izvezla za v okvirček, mi je prišel na misel tudi napis "Klub oboževalcev Agathe Christie".


Na žalost je bilo premalo prostora za "oboževalce", zato sem zimprovizirala nekaj drugega.
Vidite lobanjo in pištolo? Ju vidite?

sreda, 19. november 2014

52 tednov in en dan. 13.-19. november 2014


13. november 2014 - Vegova, Lj.

14. november 2014 - Sve najbolje, Avgust!
Malo me je strah pogledat v to knjigo. Nekako se mi dozdeva, 
da nima srečnega konca.

15. november 2014 - Vitezovićeva, zg.

16. november 2014 - nad Pečicami

17. november 2014 - začasno odlagališče
18. november 2014 - vezava s konca 17. stoletja
 
19. november 2014 - vezni list, konec 19. stoletja


sreda, 5. november 2014

52 tednov in en dan. 30. oktober-5.november 2014


30. oktober 2014 - Smrt je prišla v Pemberley

 Spet sem po dolgem času brala 
knjigo na vlaku. Gre za nekakšno nadaljevanje Prevzetnosti in pristranosti
ki ga je napisala angl. avtorica kriminalk 
P. D. James. 
Jasno, tudi ta je kriminalka. 
Tu  pa tam malo dolgočasna, ampak zabavno branje.

31. oktober 2014 - Lado (Zagreb)
1. november 2014 - šuštar

2. november 2014 - med Križami in Podsredo

3. november 2014 - paška čipka

Zelo resno sem se lotila zbiranja 
vseh mogočih informacij o izdelovanju 
te lepote. 
Tole npr. je fotografija fotografije iz 
knjige o hrvaških čipkah.

4. november 2014 - luknje v nogavicah
 Tudi zoknov že dolgo nisem krpala.
 
5. november 2014 - novi razgledi (ŽP Krško)
Bogme, že dolgo nisem objavila nobene 
zanič fotografije. 
Ampak tale res zmaga.

petek, 17. oktober 2014

Petek je! Petek je, končno le!

Včeraj sem zaspala na vlaku in sem se zbudila nekje tam okoli Zagorje-Trbovlje-Hrastnik, kjer se niti ne moreš kaj dosti orientirat, ker je hrib na eno stran, hrib na drugo, vmes pa deroča Sava globoko spodaj. V glavnem, sem se zbudila in nisem par minut vedela, kateri čas v dnevu je - ali grem v službo ali  iz službe, oz. če se mi slučajno ne sanja, da se vozim, ker potem je pa itak vseeno. Sem gledala na uro - je bila pol šestih in sem gruntala, ali zjutraj ali popoldan, ampak nekako se mi je zdelo, da je zjutraj ob tej uri že tema in da takrat še ne grem niti od doma. Potlej sem pa pogruntala, da imam na sebi prešvicano majico, torej grem iz službe. Pa niti nisem bila sigurna, ali je četrtek ali že petek ... Me je že rahko panika grabila, kaj se dogaja.
Je sedela  nasproti ena dečva, ki je brala knjigo, ljubavni roman je bil v igri, in je za vsako, ko je začela poglavje, pogledala, kako se konča. Vem, da je običaj pogledat, kako se knjiga konča, anede, ampak poglavje, tega pa še nisem videla.

sreda, 10. september 2014

52 tednov in en dan. 4.-10. september 2014


4. september 2014 - Cres

5. september 2014 - tla na trajektu med Meragom in Valbisko ...
 ... ki nemarno spominjajo 
na paško čipko.

6. september - čakajoč svate

t. september - vosek
 Dolgo tega nazaj, ne vem več kje, 
sem pobrala informacijo, da se cufanju cvirna 
najlažje izognemu temu, 
da ga namažemo s čebeljim voskom.

8. september 2014 - vrtiček II

9. september 2014 - gumb

10. september 2014 - vinjeta ...
 ... iz Vodnikovih Pesmi za pokušino, 
ki so izšle 1840.