Punca mora imeti torbico

... v katero lahko da kak svinčnik, kako beležko, denarnico, telefon, če ga že ima, čigumije ali bombone ... in švicarsko zastavo na zobotrebcu.

Pred nekaj tedni sem se par ur družila z zelo zabavno sedeminpolletno mlado damo. Ker smo šle na eno svečanost, jaz pa sem doma pozabila svojega kraluša, mi je posodila ogrlico, ki pa sem ji jo, ko smo zvečer šle narazen, pozabila vrnit. V zahvalo, opravičilo in ker punca mora imet torbico, sem ji slednjo tudi naredila

Kot sem že nekajkrat povedala, sem trenutno v fazi praznjenja škatel. Imam eno, v kateri hranim bolj specialne kose. Npr. takega vzorčastega, v katerega so oblečene tudi blazine na mojem fotelju.

Pa takega črtastega, ki sem ga izbrala za "podlogo".

Oh, in potem je tu še žep. Kadar razrezujem stare hlače, žepe spravim, nikoli se ne ve, kdaj bojo prišli prav. Tale je bil zelo poseben, z perlicami, obšila sem ga s pisanimi nitmi. Na žalost se mi je prepozno posvetilo, da bi naredila mavrico, nekaj podobnega je pa le nastalo.

In potem sem našla še tele lepe gumbe, nimam pojma, odkod mi.

Najprej sem na sredino prišila žep, potem podlogo, potem pa kos, ki sem ga dobila, dvakrat zložila in ga ročno zašila skupaj. Mislila sem obe plasti - rdečo in črtasto - za tak način zašit, potem pa sem ugotovila, da šiv, ki sem ga izbrala, in robovi "zgornjega" blaga dajo prav lep efekt. Pa na naramnico sem tudi zelo ponosna.

Gumbnici pomežikujeta.

Mislim, da mi je dobro uspela.

Malo prej sta mi frajla in njena mama sporočili, da je torbica srečno prispela.

Borša

Celo življenje sem si želela imeti boršo. To je taka podolgovata torba, ki se nosi preko telesa, no, vsaj moja razlaga je taka. Mornarska torba, skratka. No, sem oni dan pospravljala hlačnice in podobne ostanke od kavbojk (zdaj imam zložene v gajbici, po barvah). In sem zunaj pustila par velikih kosov. Pa sem si v precej hitrem času sešila tako veliko torbo.

Našla sem tudi par metrov modre špage:

No, po nevemkoliko poskusih mi je uspelo narediti tudi dve gumbnici, skozi katero sem jo napeljala:

Na sredini ima tudi zadrgo, da se ravno ne odpira zgoraj za vsako figo.

Po prvem testiranju sem ugotovila, da gre vanjo ogromno stvari, da bom pa morala naredit nekakšne blaznice, ker me je špaga rezala v ramena. Pa pri izdelavi dna sem nekaj narobe izmerila, ampak to so take malenkosti.

Še od torb

Kakšen kilometer ali dva vzhodno od zagrebškega Jelačič placa je en majhen trg. Zalogajnica, knjigarna in dve trgovini z dekorativnimi tkaninami. No, vsaj upam, da sta še. Ena malo bolje in ena malo slabše založena Pred nekaj meseci sem šla v taboljše založeno z namenom da kupim nekaj vrst blaga ... za torbe. Kupila sem enega z rožami na beli podlagi, enega na rdečo podlago in enega modrega.
Tudi tokrat me je pritegnil starinski štih blaga. Hm, očitno sem romantična.
Vrečka je bila sešita ročno,

ročaja pa na stroj.

Iz drugih dveh kosov blaga bom verjetno naredila nove prevleke za blazine.

Torba

Pred leti sem s seboj na morje vzela kos rožastega blaga, nekaj metrov debele zelene špage in zeleno nit, bolj močno. Še dobro se spomnim, da je bil zadnji dan mojih počitnic, sedela sem na bijarski plaži, sonce se je že začelo spuščati proti Istri oz. Benetkam ali tam nekam. Takrat je nastala moja prva lastnoročno narejena torba.

Blago sem našla med ostanki v moji drugi najljubši trgovini z blagom. Všeč mi je, ker ima en tak starinski, bidermajer štih. 
Iz špage sem spletla dve kiti (vam povem, cela znanost, kako prav odmerit dolžino) in ju uporabila kot ročaja.