366. 2.-8. september 2015 (od Agrikole iz Avignona do Marijinega rojstnega dne)

Sem že povedala, kakšen 

fantastičen razgled sem imela z balkona? 

Mislim, da sem. 

In da me je mehur vsako jutro 

dvignil ravno pravi čas za 

spektakularen sončni vzhod? 

Ne, tega pa verjetno še ne.

2. september 2015

 Kadar hodim po ozkih lošinjskih 

uličicah, 

rada vržem oko na 

dvorišča, 

če imam srečo, 

da so vrata odprta ali jih sploh ni.

Hm, očitno je nekaj 

voajerja v meni.

3. september 2015 - Mali lošinj

Čeprav je v sredo padlo par kapelj 

in so nevreme obljubljali  tudi za 

četrtek, se je zares skisalo 

šele v petek, ko se je sonce zjutraj 

komaj komaj izkopalo iznad oblakov. 

4. september 2015

Potem pa je padalo celo noč s 

petka na soboto. 

Še zadnjič sem fotografirala res,

ampak res fantastičen razgled ... 

(upam, da ne čisto zares zadnjič, 

ker se nameravam naslednje leto 

spet inštalirat na ta balkon za kak teden)

5. september 2015

... in šla domov. 

In ker namerevam narediti še nekaj košaric, 

sem se spravila runklat po vreči z ostanki blaga.  

6. september 2015

7. september 2015

 V torek smo imeli sestanek. 

Moram biti tam, vendar mi je običajno 

dolgčas 

na smrt. 

Imam zvezek, v katerega včasih napišem kaj 

pomembnega, 

ampak večinoma čečkarim. 

Oni dan torej, ko smo imeli sestanek, 

sem naredila skico za 

tkaničen prt. 

Srčki, trikotniki, ptiči, rombi, črte, cicaki ... 

 

8. september 2015

P. s..: Sv. Agrikola je (bil) med drugim tudi priprošnjik zoper kugo in vse sorte neprijetnosti. 

Dopust

Jutri začnem z enotedenskim dopustom. Budilko bom skrila pod pižame v omari in dolgo spala. Prebelila bom nekaj kotov v stanovanju. Kvačkala in pletla bom v nezavest. Ko bom prišla iz nezavesti, bom šla na dolg sprehod na Orlico. In pila pivo iz flaše. Šla bom v Zagreb. Runklala po vrtu. Sešila še kakega medveda iz žametnih hlač. Šla na Veliki Tabor. Pekla kruh. Pekla šarkelj. Pospravila darilne vrečke iz špajze in škatle v prazni sobi.
Mogoče šla na morje.
Ne vem, če bo za vse dovolj časa.

Pogled naprej

Pravi moja kolegica, da je na starega leta dan delala inventuro minevajočega leta. Takšno pravo, napisano, v zvezek, črno na belo. Meni je to tako ... Ne bi jaz delala analize uspehov in prevsem neuspehov in bila potem vsa potrta, ker bi nenadoma ugotovila, da sem še eno leto popušila. Itak da sem ga, ampak mi tega res ni treba nekam zapisovat, anede? Kar je bilo, je bilo, je*bat ga.
Mislim, da je nekako bolj konstruktivno delat načrte za naprej. En tak seznam stvari, ki bi jih bilo lepo uresničit v ravno rojenem letu. In nanj se lahko uvrstijo tudi tisto, česar v preteklem nismo izpeljali.
Evo, moji predlogi:
- shujšat za par kil (vsaj za toliko, da mi bojo spet prav vijoličaste hlače)
- kapa za brata (projekt, ki se ga lotim v torek, ne potem, ko bom shujšala za par kil, hehe)
- šal iz ostankov volne
- razprati skvačkan šal in narediti pletenega (to bo zabavno!)
- dokončati prt z modro vezenino
- narediti prt za kuhinjo v tehniki tkaničenja
- dokončati projekte iz škatle za čevlje pod televizorjem
- se udeležiti kakšnega rokodelskega sejma (in pred tem zrihtati papirje za dopolnilno dejavnost, kar bo tudi zabavno)
- čas bi že bil, da se lotim kakšne štrikane jope
- se lotit šivanja srajce in dokončat smb hlače
- se lotit retičelo čipk
- pred božičem sem bila v Zagrebu na enem od mnogih  rokodelskih sejmov. In tam je imela ena ženska na prodaj prečudovit pleten čipkast šal iz rdeče niti. Zanj je hotela 500 kun (cca 70 evrov). Jasno si ga nisem mogla privoščit, ampak ... ga bom sama naredila
- in še klasika (nekaj, kar prelagam iz leta v leto): potovanje v Izrael.
Tako, to je približno to.