Konec tedna v Baden Badnu. 4

Koncert je bil šele ob osmih zvečer, se pravi da sem imela ves dan časa za raziskovanje. Ker obožujem parke, sem sklenila obiskati tistega na Lichtentalerski aleji (Lichtentaler Allee), kjer naj bi bil tudi nasad vrtnic (obožujem vrtnice!) in še enega na grajskem hribu pa še drug nasad vrtnic malo dlje stran od centra mesta.

Najrej sem tako rekoč za vogalom naletela na yarnbombing:

 fontana, kjer so se kako uro prej kopali golobi, pa se je spremenila v iskriv vodomet:

Ulice so se počasi začele polnit.

In terase lokalov prav tako, heheh.
 

Park na Lichtentalerski aleji gre vštric z reko Oos. Oz. včasih vštric, včasih pa je park na obeh straneh. Na vsakih nekaj deset metrov se nizajo mostički.

Tudi življenje na reki je živahno. Tale prav posebne vrste racman se je posesivno držal svoje punce. Kamor ona, tam on.

Vodnjaki, vsepovsod.

Vodometi ...

In še en ...

Sicer se ne spoznam kaj dosti na te reči, bi pa rekla, da je park na Lichtentalerski aleji angleški tip parka. Ogromno je starih, visokih dreves vseh sort,

in cvetočih grmov. V tistem času so cvetele azaleje, po celem mestu, tudi takih barv, kakršnih jih še nisem videla.

Z druge strani reke so preko pogledovale razkošne vile.

Tu pa tam izza krošenj vzniknil kak kip. Ivan Sergejevič Turgenjev, ruski pisatelj, je v Baden Badnu preživel precej let. Le kdo bi mu zameril.

Tako sem po parih kilometrih sprehoda prišla do Goenneranlage.

 To je tisti nasad vrtnic, ki sem ga omenila zgoraj.

Hm, vrtnic ...

Mogoče čez kak mesec ... ali dva.

No, ni bilo vse tako ... heheh ... zeleno.

Onega drugega nasada potem niti nisem šla pogledat.

(se nadaljuje)

366. Od 23. do 31. marca 2016 (od dneva, ko se je rodil Akira Kurosawa, do sv.. Balbine)

Evo, krog je zaključen. 366 dni, 

366 fotografij. 

Zdaj bom pokazala še zadnjih devet. 

Danes sem po radiu poslušala gospo, 

ki se ukvarja z nevrolingvističnim programiranjem. 

Med drugim je dosti reči povedala o pozitivnem mišljenju. 

Tudi o tem, da zelo težko govorimo o nečem na pozitiven način. 

To je takšen, kjer ni besedice na 'n'. 

Zdaj bom v časti zaključku projekta in v znamenju imena mojega bloga 

poskusila napisati tekst, 

v katerem se bom izognila besedici na 'n'.

23. sem posnela dve fotografiji. Prva je za prijateljico, druga pa se je izšla drugače, kot sem pričakovala.

23. 3. 2016 - Vegova, Lj.

Potrebovala cem cel teden, da sem zgruntala, 

kaj pomeni "kvir". 

Roza? Kvir? Itak.

24. 3. 2016 - Soteska, Lj.

Med Rimsko in Gregorčičevo v Ljubljani je prehod, 

ki gre preko dvorišča z galerijo. 

In skozi portal na Gregorčičevi strani je 

simpatičen pogled na Sotesko.

25. 3. 2016 - Soteska, Lj.

Imam dva para hlač, 

ki sta videla že boljše čase, 

potem pa je na nekem mestu nastala luknja 

in jih zdaj nosim za v hribe pa za na vrt ipd. lokacije. 

Tele rjave sem prvič zelo švampato zašila, 

zato sem tokrat ponovila vajo, 

šiv pa utrdila s parimi koščki đinsa, 

ki so se valjali po mizi. 

Jako mi je všeč efekt drobnih prešivov 

in simetrija barv. 

Bi bilo za uporabiti pri katerem od prihodnjih projektov.

26. 3. 2016

27. 3. 2016

Začela sem delati serijo 10 razglednic za swap, 

o čemer bom več napisala 

kdaj drugič.

28. 3. 2016

29. 3. 2016

Enkrat sem že objavila fotografijo škatle s kvačkanimi rožicami. 

Zdaj sem končno našla projekt, za katerega jih bom porabila, 

samo še nekaj desetin jih moram naredit. 

Razni ostanki in melirane prejice so kot nalašč 

za to.

30. 3. 2016

Pozabila sem skoraj, 

kako očarljive so lahko 

črnobele fotografija.

31. 3. 2016

Hkrati so to tudi zadnje fotografije, 

ki sem jih naredila s tem fotoaparatom. 

Naj ti bo lahek elektronski odpad, 

kenonpoveršota3200is. 

Lepo sva se imela skupaj.

(tole zadnje ni bilo ravno pozitivno, hm...).

366. 24. do30. junij 2015 (od šentjanževega do dneva izraelske mornarice)

Kjer je zdaj preža, je pred leti stala hiša, 

malo bolj na desno, kjer zdaj ni ničesar, 

pa tri jablane. Vedno se mi je zdelo, 

da bi iz tega lahko naredila fantastično, 

najlepšo fotografijo na svetu. No, hišo so podrli, jablane pa tudi.

24. junij 2015

Blizu Izlak je vas Orehovica. Med drugo 

svetovno vojno se je tam zgodilo nekaj groznega in v 

spomin temu so postavlili spomenik.

25. junij 2015 - Orehovica

Eden od mojih nečakov ... Samo pri miru ga je treba 

pustit, da se ukvarja s 

svojimi ... em ... rečmi.

26. junij 2015

Pod viteško dvorano brežiškega gradu je bila vinska klet. 

Pred kratkim so sode dali ven in dobili 

prav zanimiv prostor, ves obdan z 

grobimi stenami, tal pa so na nekaterih mestih pokrita z ostanki 

tlakovanja s prodniki.

27. junij 2015 - Brežiški grad.

28. junij 2015

Tole zadevo v Miklošičevem parku je 

treba pod mus raziskat.

29. junij 2015 - Miklošičev park, Lj.

Teti so na cvetlični gredi zdaj vzcveteli 

še rozasti maki.

30. junij 2015

52 tednov in en dan. 16.-22. oktober 2014

Nemarnost št. 4, ki se človeku zgodi na lep sončen dan, kot se je naredil danes, 

je, da pozabi doma fotoaparat. Ampak po vrsti.

16. oktober 2014 - Gosposka, Lj.

Kadar sta moja nečaka razpoložena, tudi kaj zapojeta. Naprimer pesmico o kapitanu.

Po morju plava ladja, 

na njej je kapitan, 

zbira morske značke, 

se krega na mornarčke. 

Mornarček se napije, 

se ladja potopi, 

ga ribice požrejo, 

ostanjo kosti. 

Po morju plava kit, 

iz vode kaže rit.

Za zadnja dva verza nisem prepričana, če sodita k tej pesmici. 

Zraven pride  pa še koreografija, ki vam je pa žal ne morem pokazati v tem mediju.

Lahko si mislite, kaj mi je šlo po glavi nekaj ur po tistem, ko sem videla zgornji grafit.

17. oktober 2014 - Betmenove srčne zadeve (Slovenska, Lj.)

18. oktober 2014 - Poštena vas

V Pošteni vasi imajo rondo 

in sredi njega stojita ta dva muzikuša.

 

18. oktober 2014

Teh lepotic kmalu ne bo več videti. 

Ne ene ne druge.

20. oktober 2014 - vudu želva

21. oktober 2014 - veliki modri

Nekaj, s čemer se bom resno ukvarjala naslednjih par mesecev. 

22. oktober 2014 - mušter za velikega modrega

No, to se zgodi, ko človek pozabi na tak lep 

sončen dan, kot se je naredil danes, fotoaparat doma.

52 tednov in en dan. 25. september-1. oktober 2013, (Ne)cvetje

Tema preteklega tedna je bilo cvetje, ki v resnici ni cvetje. Torej, zgleda kot cvetje, ampak to ni, anede. Je iz vsega, samo iz ... hm, cvetnega materiala ne. Papirnato, tekstilno, kamnito, kovano, leseno ...

25. september 2014 - nagelj, Wolfova, Lj.

26. september 2014 - astra (?), Kongresni trg, Lj.

27. september 2014

 Dežnik, če koga zanima.

28. september2014 - spominčice?, Hočevarjeva grobnica, Krško

29. september 2014 - lilija, Vegova, Lj.

30. september 2014 - vrtnica

Ne ne, ni prava, slika s škatle je.

1. oktober 2014

Da ne bi kdo mislil, da sem pozabila na vezeno rožico.