Konec tedna v Baden Badnu. 4

Koncert je bil šele ob osmih zvečer, se pravi da sem imela ves dan časa za raziskovanje. Ker obožujem parke, sem sklenila obiskati tistega na Lichtentalerski aleji (Lichtentaler Allee), kjer naj bi bil tudi nasad vrtnic (obožujem vrtnice!) in še enega na grajskem hribu pa še drug nasad vrtnic malo dlje stran od centra mesta.

Najrej sem tako rekoč za vogalom naletela na yarnbombing:

 fontana, kjer so se kako uro prej kopali golobi, pa se je spremenila v iskriv vodomet:

Ulice so se počasi začele polnit.

In terase lokalov prav tako, heheh.
 

Park na Lichtentalerski aleji gre vštric z reko Oos. Oz. včasih vštric, včasih pa je park na obeh straneh. Na vsakih nekaj deset metrov se nizajo mostički.

Tudi življenje na reki je živahno. Tale prav posebne vrste racman se je posesivno držal svoje punce. Kamor ona, tam on.

Vodnjaki, vsepovsod.

Vodometi ...

In še en ...

Sicer se ne spoznam kaj dosti na te reči, bi pa rekla, da je park na Lichtentalerski aleji angleški tip parka. Ogromno je starih, visokih dreves vseh sort,

in cvetočih grmov. V tistem času so cvetele azaleje, po celem mestu, tudi takih barv, kakršnih jih še nisem videla.

Z druge strani reke so preko pogledovale razkošne vile.

Tu pa tam izza krošenj vzniknil kak kip. Ivan Sergejevič Turgenjev, ruski pisatelj, je v Baden Badnu preživel precej let. Le kdo bi mu zameril.

Tako sem po parih kilometrih sprehoda prišla do Goenneranlage.

 To je tisti nasad vrtnic, ki sem ga omenila zgoraj.

Hm, vrtnic ...

Mogoče čez kak mesec ... ali dva.

No, ni bilo vse tako ... heheh ... zeleno.

Onega drugega nasada potem niti nisem šla pogledat.

(se nadaljuje)

Zagreb, na deževen dan

Ko sem oni dan ravno pisala o obisku Zagreba, dajmo še malo o dogodkih v botaničnem vrtu:

- v hiši "Viktorija" cvetejo lokvanji

- tudi vrtnice so že

- imajo kostanje s prav zanimivimi barvnimi kombinacijami cvetov.

Tavat po Gornjem gradu me sicer fantje v modrem niso pustili, je pa z neke točke na Štrosu pogled na prometni zastoj v Dolnjem gradu.

Pa še grafit na Zakmardijevih stopnicah:

(ali po naše: čuj, kolega, zastopiš ... stegneš se lahko le toliko, kolikor imaš posteljo dolgo ... ja, saj vem, rimat bi se moralo).

Pravi moja statistika, da imam bralce tudi v Alžiriji! Lepo pozdravljeni!

Mes statistics me disent que j'ai les lecteurs de Algerie! Bienvenue!

Obcestni križi. 141

Poklek.
Umaknjen od glavne ceste, ob kolovozu.

Čakala sem skoraj cel mesec, da so vrtnice, s katreimi je obraščen, zacvetele.
  

52 tednov in en dan. 22.-28. maj 2014

Tokrat bom objavila samo 6 fotografij. 22. maja, to je bil četrtek, sem imela toliko opravkov, da sem preprosto pozabila posneti fotografijo. Lahko bi sicer zgoljufala, premaknila datum v fotoaparatu za en dan nazaj, ampak že tako je preveč stvari, zaradi katerih imam slabo vest. Torej, začela bom z 23. majem.

23. maj 2014 - detelja

24. maj 2014 - razstava

25. maj 2014 - mak

26. maj 2014 - peteln, nekje v Lj.

27. maj 2014 - ena iz nove porcije miniaturic

28. maj 2014 - vrtnica