366. Od 16. do 22. decembra 2015 (od sv. Adelajde Burgundske do sv. Anastazije Sremske)

Mislila sem napisat dolg uvod, 

ampak sem pozabila o čem, 

tako da ne bo nič iz tega. 

Pojdimo k slikam!

V parku na Kongresnem trgu visijo ... 

kako bi jim rekla ... 

nekakšni tulci iz prosojne tkanine, 

ki jih, če sem si prav zapomnila, 

okrasijo razne šole 

(sicer ne vem, če samo iz Ljubljane ali tudi odkod drugod), 

vanje napeljejo še lučke in to potem v temi lepo izgleda.   

16. december 2015 - Kongresni trg, Lj.

17. december 2015 - Kongresni trg, Lj.

Toliko imam že puloverja. Oz. danes, 

ko to pišem, ga je že malo več.

18. december 2015

V soboto sem bila v Zagrebu. 

Lahko bi objavila eno od nevemkoliko slik 

lučk in smrek z lažnim snegom 

in podobnega, 

ampak odločila sem se za pogled 

v galerijo na Trgu kralja Tomislava.

19. december 2015 - Trg kralja Tomislava, Zg.

Veste kaj?! 

Jaz sem bom kar na Osredek preselila. 

Tam je zmeraj sonce, 

ko je v dolini zabito z meglo.

20. december 2015 - Pogled proti Kozjemu ... se mi zdi

No, o tem sem govorila. 

Zamenjala sem tudi barve. 

Ne vem, če gresta 

roza-vijolično-rjavkasta in rjava 

res skupaj, 

kot se je meni to zazdelo ... 

ampak mi kar malo dol visi. 

Verjetno bo imel še cel kup drugih napak.

21. december 2015

Moje letošnje čestitke. 

Imam jih dveh vrst - 

take z bunkicami, zvezdami in listi v modri in srebrni barvi 

in srebrne zvezde z božikovino. 

22. december 2015

Jagnje božje

Zadnje tedne sem zabredla globoko v krščansko simboliko. Pripravljamo namreč velikonočno razstavo, šele v drugi polovici marca, ampak je treba toliko tega pripravit.
Ker so mi zajci in jajca smotani ... Ja, saj vem, v čem je fora, ampak vseeno mi ne pašejo zraven. Itak pa mi je ta praznik bizaren.
Torej ...
Ker so mi zajci in jajca in slične izvedbe smotani, sem se odločila iti do izvira. Eden od primarnih simbolov velike noči je agnus dei iliti po naše jagnje božje. Od vseh možnih različic, ki sem jih našla v domači literaturi, sem izbrala nekako najbolj všečnega.

Tole je sicer prototip, ki ga moram še razviti. Imeli bomo čestitke s paspartujem in izvedela sem, da je na voljo malo več prostora, kot je bilo prvotno mišljeno. Tudi glede barve se moram zmislitinekaj drugega.

No, tale je narejen iz bleščave se bele, zlate in svetlomodre prejice, vendar mislim bleščavo belo zamenjat z navadno belo. Neko mero je pa le treba imet, anede?

52 tednov in en dan. 18.-24. december 2014

Predzadnji teden leta in mojega projekta.

18. december 2014 - čestitke, izd. 2014

Narejene so s štampiljkami, v rdeče-zlati in 

modro-srebrni kombinaciji.

19. december 2014 - šopek

 Posneto v suvenirnici 

Dežele kozolcev v Šentrupertu.

20. december 2014 - medenjaki

21. december 2014 - lipa, nad Pečicami

22. december 2014 - pri uršulinski cerkvi, Lj.

23. december 2014 - zimsko jutro v Lj.

24. december 2014 - zjutraj v Črni mlaki.

Ne spraševat, kaj sem 

ob devetih zjutraj počela tam.

Torej, ostal je še en teden.

52 tednov in en dan. 20.-26. november 2014

20. november 2014  - Vudu želva in kozarec čaja

Moja zvesta spremljevalca, heheh.

21. november 2014 - papir iz druge polovice 19. st.

Takega so uporabljali za kakšne 

posebno imenitno vezane knjige 

kot vezne liste. To je tisto med platnicami in prvo stanjo.

22. november 2014 - letak, odkrit nekje v Zagrebu

Jaz bi sicer raje Iztoka, hehehe.

23. november 2014 - poskusni odtisi

24. november 2014 - prva runda

Prva runda letošnjih čestitk, 

ki mi ni najboljše ratala, zato ...

25. november 2014 - priprave na drugo rundo

 Beli karton imam zvit v rolo, 

zato ga je pred uporabo potrebno vsaj za prvo silo poravnati. 

In tako bo par dni ležal, 

obtežen s tremi kozarci za vlaganje in 

eno skledico tam nekje v kotu.

26. november 2014 - nekje v Lj.

Čestitke 2013

Lanska izdaja novoletnih čestitk je bila izkušnja, ki je verjetno ne bom kmalu ponovila. Ampak ne bom zdaj jamrala. Mislim, da so mi na splošno dobro uspele.

 
Tole je šlo:
- flikice v raznih odtenkih rdeče
- bele flikice
- zlata nit
- čipke (o izvoru katerih ... no, kdaj drugič)
- perlice.
- rdeče-zlate kvačkane rožice (ki so v tej "predstavi" igrale božične zvezde)
- "svileni" in podobni trakovi.
Tehnike:
- vezenje

- kvačkanje
- pletenje.

Lahko si jih ogledate TUKAJ.

Štemplana čestitka

Čestitke

Lani na morju sem imela vreme, da človek ne verjame, da je kaj takega mogoče: vsak drugi dan je bil dež. Po mokrih malološinjskih ulicah po večernem nalivu sprehod ni ravno prijeten, pa sem ostajala v apartmaju in mrcvarila koščke paname in razne ostanke cvirna. Iz rdečega npr. so nastale drobne vezeninice s cvetličnimi motivi, ki sem jih dobila iz ene avstrijske knjige. Ko smo imeli v začetku junija razstavo, sem jih nalepila na rdeč karton, tega pa na bel radeški šeleshamer.
Pa so nastale čestitke.

Novoletne čestitke, izd. 2012 (zdaj pa zares)

V času, ko sem izdelovala miniaturice na ostankih blaga, je poleg rožic in ptičkov nastala tudi serija drobnih novoletnih jelk. Čeprav sem imela za letošnje čestitke druge zamisli, sem se odločila, da bodo spet na vrsti vezene.
Z delom sem začela že konec poletja. Najprej sem imela nekaj težav, ker sem pozabila, kako sem vezla prvotna drevesca. Nazadnje sem v brezčrten zvezek za vsako posamezno vezeninico naredila shemo, barve okraskov določila z zapletenim ... khm ... algoritmom, zvezde pa sem vezla po trenutnem navdihu.
Vezeninice sem prilepila na barven malo trši papir, to vse skupaj pa na vizitke iz radeškega kartona.
Naredila sem jih 29, najlepših 12 obdržala zase, ostale pa so šle k mami. Kmalu bojo na poti na razne strani ... em ... Evrope.



Nekaj jih bom verjetno še enkrat naredila za (morebitno) razstavo zgodaj poleti.
Celo serijo si lahko ogledate TUKAJ.

Od čestitk in ovojnega papirja

Ranjka radeška papirja blagega spomina je med drugim izdelovala tudi trši papir oz. v papirnicah ga vodijo pod "karton", ki je po eni strani gladek in po drugi hrapav, zlagat se pa da samo v eno smer. Iz takega kartona so delali tudi blokce z razglednicami. Sicer je te vrste papir za kake bolj delikatne risbe bolj neroden, ampak meni je čisto dobro služil, ko sem pozimi ustvarjala na svoje umetnije za swap.
Spomladi sem nekaj pospravljala škatle v rezervni sobi in našla par pol neke gumijaste zadeve. Še zmeraj ne vem, kako se ji reče, ampak pred parimi leti sem iz nje delal štampiljke za novoletne čestitke. Tudi te pole sem potegnila iz omare.
Torej, da ne dolgovezim. Naredila sem nekaj novih štampiljk, vzela tempere (ne najboljša izbira, kasneje sem kupila akrilne barve), čopič, malenkost vode in veliko polo radeškega kartona.






Nato sem v pogon spravila še rezalnik papirja in dobila sem čeden kupček čestitk. Ena je bila taka (nekdo jo je že dobil za rojstni dan)



druga drugačna



tretja se je izcimila tako



... vsaka je posebna.

Nekako v tistem času je imela rojstni dan tudi moja mama. Ker imam vedno težave, ko je treba nabaviti ovojni papir, sem namesto pisanih, bleščečih ovijalnih kupila nekaj navadnega belega ovojnega papirja in ga poštempljala.



Nakup tega papirja ni bil najboljša ideja, kerje bil pretanek, vendar sem se za prihodnje projekte preskrbela z malo bolj konkretnim materialom.
Trenutno imam skromen a ubav asortima štampiljk in barv, vendar imam še velike načrte. Samo čas in voljo rabim.

Čestitke 2012 - predogled

... samo malo rajcam.

Iz očetove delavnice. 4

Prigodne značke (iz bukovine, barvane s flomastrom):

 Novoletna čestitka.