Trta, 16. 6. 2012

Rada imam take čiste, sončne poletne dneve ... ko le ne bi bilo takonemarno vroče.
Vinogradi po obronkih Gorjancev so podivjano olistani,

trte pa so obložene s komaj nasnutimi grozdki.

Še pogled po vrsti gor:

Trta, 13. 5. 2012

Narava je v enem mesecu eksplodirala. Gozdovi, pred mesecem odeti v sramežljive sivkastozelene srajčke, se zdaj bahajo z razkošnimi, bogato zelenimi plašči. Kar še ni ocvetalo, cveti zdaj. Trava je visoka.
Opazovani objekt, pred mesecem sako kup šibevja in komaj odprlih se popkov, je zdaj pokrit z velikimi zelenimi listi

in grozdastimi zametki,

ki bodo čez kak teden, če bo le vreme milo, postali rumenkasto socvetje.

Al' sam se razpesnila.

Trta, 16. 4. 2012

Peljala sem se zjutraj mimo hiše, kjer so imeli brajdo pokrito z mrežo proti toči. In iz ene od ukrivljenih vej je štrlel velik popek, iz katerega se je že prebil prvi list. Takrat me je sunilo v spominski center, da smo že fejst preko enajstega v mesecu in da bi že davno morala it pogledat, kaj se je od zadnjega fotografiranja zgodilo s trto.

* Imam nov fotoaparat in nisem še čisto poštekala, kako je pri njem z makro posnetki.

Martenice

Najda, Bolgarka, ki dela pri nas, gre v drugi polovici semestrskih zimskih počitnice domov za par tednov. Letos je ta pot sovpadla z zimskimi razmerami, ki so bile, kakršne so pač bile, in je prišla nazaj z zgodbo o neverjetnih pustolovščinah, v kateri so nastopali pokvarjeni avtobusi, stare gospe, ki so se pridušale, da se bodo naslednjič v Bolgarijo iz Italije peljale s tovornjakarji, in rimske najdbe na obalah Črnega morja, ki so se pojavile po nekem hudem neurju.
Vsak leto pa nam tudi prinese martenice. Lani sem dobila dva cofka, rdečega in belega, letos pa mi je prinesla Babo Marto.

Najda nam je že lani dala tudi navodila - martenico je potrebno nositi pri sebi (jaz sem jo npr. v žepu) in jo, ko pride ta čas, obesiti na cvetoče drevo. Prinesla nam bo srečo, zdravja, skratka vse dobro v letu.
Danes sem Babo Marto odrešila plastičnega ovoja in kartončka, na katerega je bila pripeta, in jo obesila na cvetoč grm črnega trna,

 kjer bo delala družbo cofkoma od lani.

Malo mi je bilo hudo ločiti se od nje, ker je res lepa, ampak ... no, tu je prišla ven moja praznoverna stran.
Vidite rdečo pikico?

Nayda, Bulgarian lady who works in my "firm", goes to Bulgaria every year during midterm holidays. This year she came back with most incredible stories - thanks to most incredible winter conditions -  about broken down buses in the middle of nowhere, old ladies, who "threatened" to take a ride with truck drivers next time, and archeological  findings form Roman times that came out on the coast of Black Sea after severe storm.
And she brought us martenitzas.
Last year I got two little pompons - red and white. Nayda also gave us "the instructions" -  one ought to wear martenitza on her/his body, like in pockets as I did. And when "the time" comes, martenitzas are supposed to be hanged on flowering tree. For good health, luck and everything good in the year.
So ... I freed my Baba Marta today from her plastic envelope and piece of cardoard and tied her on the same flowering blackthorn bush as last year's pompons. I didn't really want to part from her. After all she's so pretty. But ... I have this superstitious side in me and it prevailed.