Čičica

Nadvse občudujem ljudi, ki fotografirajo ptice. Koliko potrpljenja je treba! In dobrih refleksov (da o aparatih niti ne govorimo!).

Tudi s fotografiranjem neživih ptičev je križ. Pihne samo malo sape ob nepravem času, pa je treba vse še enkrat. Ali pa ko se začne kar sam od sebe obračat ...
Ne govorim o mrtvih, pač pa neživih. Takih:

To je projekt, ki sem ga začela kmalu po novem letu. Plan je, da naj bi jih do božiča naredila deset (10), da bojo nastopali kot okraski na drevesu. Ampak ker je tale šele prvi čisto gotov, imam pa še dva, ki ju je samo polovica, je malo verjetno tudi, da bom dosegla polovico tega števila.
Osnova je nekakšno tenko sintetično blago, verjetno za bluze. Ptiček je nanjga narisan s pomočjo šablone. In potem se obris pač napolni z vezenjem. Naphan je z ostanki volne.  
Še z druge strani:

 Obrezan je s cikcak škarjami in nekako se pričakuje, da bodo nitke čez čas odletele stran in bodo ostale resice. Nabavit si moram kake manjše cikcak škarje. Tudi o krempeljcih moram še malo premislit, ali bodo vezeni, kot so te, ali kvačkani.
V bistvu sem zelo zadovoljna z njim.

Psalm 23

Ena mojih fiksih idej ni več fiksna. No, tudi ideja ni več. Pravzaprav je postala zelo resnična in otipljiva.
Lani poleti sem naredila še en eksperiment z barvanjem blaga z naravnimi barvili. Tokrat je bil v igri črni čaj. Kos blaga sem stlačila v kozarec za vlaganje in vsakič, ko sem pila črni čaj z mlekom, sem zraven dala vrečko in cca centimeter vroče vode. Nekako do konca avgusta je bil kozarec poln, vse skupaj sem pustila stat še nekaj tednov. Blago je prišlo ven lisasto - razni odtenki rjave, zelo zemeljsko, zelo naravno, hehe. Tisti čas še nisem vedela, kaj bom z zadevo, ker ... no, bila je lisasta.
 Blago se je nekaj časa valjalo okoli, potem pa sem v začetku leta stopila v akcijo.
Najprej sem naredila rjavo obrobo in tako lepo borduro na obeh ožjih koncih:

Potem se je zadeva spet nekaj časa svaljkala z ene strani mize na drugo. Nekega dne v začetku februarja pa sem peljala avto na servis in se utaborila v enem od brežiških kafičev z debelo francosko knjigo s fonti za križkanje črk in se lotila Vzorca.

Zgruntala sem, da je excel krasna stvar za te reči. Sestaviš mrežo in pobarvaš kvadratke. Kadar se kakšne besede in /ali skupine črk ponovijo, se jih samo skopipejsta. Potem, seveda, ko zračunaš, kako velike naj bodo črke, da bo ja celo besedilo šlo gor.

 Barva prejice je bila seveda zelena. Vzela sem pet ali šest različnih odtenkov, na koncu sem rabila samo tri.

Fotografije so bile narejene, predno sem prtiček oprala v stroju. Nekaj čajne barve, a ne veliko, je šlo dol. Ima par manjših napak, ampak jih ne mislim naglas razglašat, ker sem zelo zadovoljna s tem, kar je nastalo.

Vzorčnik

Že dolgo sem si želela narediti tisto reč, čemur tuja "strokovna literatura" pravi sampler. Prie severnih sosedih in njih severnih sosedih temu pravijo Mustertuch. Mislim, da je vzorčnik zelo primeren slovenski prevod. Torej, na kratko, gre za vezenino tj. za kos vezenega blaga, na katerem so razvrščeni razni vzorci za vezenje, pogosto tudi črke ali kako kratko besedilo. V začetku je bil njihov namen verjetno pedagoški, da so se začetnice naučile osnovnih elementov, vendar so szadeve postale kasneje zelo estetsko izpopolnjene. Glede na to, da ne vem prav veliko o teh rečeh in če bi kdo rad zvedel kaj več, naj ugugla Mustertuch ali embroidery sampler. Vsega je za videt.

Moj pa zgleda takole:

Kos blaga, ki sem ga vzela, ni bil ravno velik, prejice, ki sem jih izbrala, so bili razni ostanki ostankov in zato sem se lahko igrala in kombinirala glede na njihovo količino. Odločila sem se, da bom uporabila samo črke slovenske abecede. Datum v spodnjem desnem kotu je dan, ko sem ga dokončala. Delala sem ga par dni.
Sem zelo zadovoljna z njim. Pri naslednjem pa moram nekaj zgruntat glede razporeda črk.
 

Inštalacija

Oni dan sem bila v Zagrebu. Imela sem neke opravke na njihovi Pedagoški fakulteti. In ko sem tako postavala po hodnikih, mi je padla v oko stena, prekrita z velikim kosom vrečevine, na katerem so bili pritrjeni ptički iz belega blaga, prevezeni s črno nitjo.

Zraven pa je bil še velik kos platna. Na njem je bilo naslikano drevo, s katerega so viseli in padali listi oz. raznobarvni odtisi pravih listov in taki, izvezeni na vrečevino.

Mi je prav hudo, da nisem vsega tega scelega poslikala.

Granatna jabolka

Nekaj časa sem imela težave z granatnimi jabolki, ker nisem vedela, kako se jejo. So mi pa pošatno dobre. Zdaj sem pogruntala sistem in jih imam v tem času pogosto na jedilniku.

Vendar tokrat ne bomo o hrani, ampak o vezenju. Dolžna sem še prispevek o prvem društvenem projektu, ki je bil rdeče barve. To je tisti, ki je bil vegasto zašit in sem pač morala nekaj scoprat izs njim.

 To bo, kakor tudi zeleni, prva stran blazine.

366. Od 17. do 23. februarja 2015 (od dne, ko je na svet prišla Patricia Routlege, do sv. Polikarpa)

Tokratni teden tega mojega dnevnika, če mu lahko tako rečem, bom začela s fotografijo projekta za društvo. Oljčne vejice okoli in okoli ...

17. februar 2016

Ne vem, kaj je tole na sliki. Mogoče Eskim, ki sedi na kitovi kosti? Snela sem ga nekje v Ljubljani.

18. februar 2016

... v sredini pa bo morda besedilo.

19. februar 2016

V soboto sem bila na svatbi. No, zdaj pa vprašajte, na čigavi svatbi??

20. februar 2016 - HNK, Zagreb, Hrv.

V nedeljo pa sem šla gledat mjuzikl.

21. februar 2016 - Laško ... oz. Donnin otok

Uf, kar preveč kulture za en vikend. Naslednjega bom preživela s krpo na metli ali pri kaki podobni dejavnosti.
Kakorkoli že, vsak ponedeljek grem mimo skrivnostnega napisa s spodnje fotografije. Skrivnostnega zato, ker nikjer v bližini ni nobenega krampa. Saj veste tisto, ko nekdo stvari postavi nekam, kjer jim ni mesto. Blizu je razno orodje, krampa pa nisem še nikoli videla. Mogoče se nahaja v prostoru za vrati, ampak tam nisem še nikoli bila, tako da res ne bi vedela. To me vsak ponedeljek čisto iz tira spravi.

22. februar 2016

Kolažke sem malo zanemarila zadnje tedne. Mislila sem, da se bom izživljala v nezavest tisti čas, ko sem bila bolna, pa se mi je preveč mantalo pred očmi, da bi bila kaj ustavarjalnega sposobna naredit. No, nocoj sem jih spet spavila nekaj skupaj. Spodnji pravi, da je čas za jabolka.

23. februar 2016

P. s.: sv. Polikarp je zaščitnik pred bolečinami v ušesih ... hm, dobro je to vedeti.

366. Od 10. do 16. februarja 2016 (od sv. Haralampija do sv. Julijane)

Takole, v roke sem vzela še drugega od dveh spocanih "pečvorkov". Ta je zelen in gor bo prav posebna vezenina (če mi bo uspela). In kdor bo imel kaj za pregovarjat ... no, glede na to, kar so mi dale, nimajo pravico se zmišljevat.
 

10. februar 2016

Oni dan sem bila v Zaprešiču po nekih opravkih. In ko sem že ravno hodila tam okoli, sem šla še do Novih dvorov. Tole drevesce ima gvišno kakih sto let in plus. Je bilo še sadika, ko je moj praded preganjal Jelačićeve konjen po posesti. Nasploh je bil prekrasen dan.

11. februar 2016 Novi dvori Zaprešić, Hrv.

Kvadratek št. 37 ali 38, se mi zdi.

12. februar 2016

13. februar 2016 - Podsreda

Ugotovila sem, da so kovanci po 1 in 10 centov med trgovci in podobnimi najmanj priljubljena sorta drobiža v vesolju. Avtomatske blagajne se jih pa prav nič ne branijo, samo časa si je treba vzet.

14. februar 2016

Oni dan sem mami tožila, da samo ona dobiva risbice. Naslednji dan zvečer pa me je čakalo cca 10 takih pisano porisanih kosov papirja.

15. februar 2016

 

16. februar 2016

366. 27. januar - 2. februar 2016 (od dne, ko je umrl Louis de Funes, do dne, ko je bil rojen Brent Spiner)

Oh, Louis de Funes, slava njegovemu spominu. 

Meni njegov najljubši film je 

Velika avantura, 

tisti, ko sta z Bourvilom 

med drugo svetovno vojno 

reševala angleške pilote.  

Oni dan sem se šla iz službe, 

ko je bila že trda tema, 

in po poti sta nastali dve fotografiji - 

zelen ljubljanski  grad in uršulinska cerkev, 

ki me malo spominja na moje medenjake.

27. januar 2016 - Kongresni trg, Lj.

Spet grafit z vlaka.

28. januar 2016

Slika s platnice knjige poezij. 

Ne spomnim se imena avtorja, 

vendar je prispeval tudi ilustracije. 

Mislim, da bi se dalo iz tega naredit vezenino.

29. januar 2016

Lep zid iz rdeče opeke 

blizu zaprešičke tržnice. 

Na ometu levo je bilo naslikano 

nekakšno rastlinje. 

30. januar 2016 - Zaprešić

V škatlah s papirjem in odrezki 

sem našla tudi tole polo, 

ki je bila iztrgana iz ... hm ... 

ne vem, kako se temu reče. 

Bile so take velike beležnice, 

s koledarji in adresarji 

in veliko prostora za pisanje. 

Tole recimo sem uporabljala na faksu za zapiske, 

notri so bile pa 

fotografije nakita 

iz zagrebškega etnografskega muzeja. 

Ker sem fotografije uporabila za kolaže, 

sem pred tem sklenila rešiti risarije na zadnji strani. 

Takrat, prej in še dosti časa kasneje 

sem bila zagreta navijačica Izraela in ljubiteljica vsega židovskega, 

kar sem pravzaprav še vedno, 

vendar sem glede onega prvega 

zadnje čase precej skeptična.

31. januar 2016

Evo, končala se enega od treh domačih projektov - 

kose lakrila sem obrobila, 

da se najdejo pri roki, če bo treba.

1. februar 2016

In tako - nov mesec, 

nov domači projekt. 

V bistvu je star, ker sem ga začela pred parimi leti. 

Če bodo dali bog in sv. Klara in sv. Katarina, 

bo nastala še ena kvačkana oddeja iz kvadratkov, 

tj. iz greni skversov. 

Zelo verjetno bo treba še katerikrat "romat" v Majšperk 

in na podobna mesta 

(tj. tja, kjer prodajajo bombažno prejo po primernih cenah)

2. februar 2016

Koda

QR koda me je že dolgo vabila, da nekaj naredim iz nje. Kvadrat, ki ga sestavljajo manjši kvadratki ... je še kaj bolj idealnega za vezenino?!
 Evo jo!

366. Od 2. do 8. novembra 2015 (od sv. Bibijane do dneva finske glasbe)

V Ljubljani so torej prižgali 

lučke.

2. december 2015 - Prešernov trg, Lj.

No, in začela sem plest pulover. 

Po enem tednu imam cca 10 cm. 

Ne izpolnim kvote, 

ki sem si jo zadala, čisto vsak dan, 

ampak napredujem pa le.

3. december 2015

Mimogrede delam tudi 

obšive na leakirlnih krpicah. 

Trenutno ne vem, 

kaj naj z njimi, 

ampak samo tako, 

da so pripravljene, 

ko me nekaj prime.

4. december 2015

Otročad je razkopavala 

po omari in našla 

kartice s hiškami. 

Potem smo jih pobarvali.

5. december 2015

V dolini je bila megla, 

malo višje, 

pri sv. Jedrt nad Pišecami recimo, 

pa sonce.

6. december 2015 - pri sv. Jedrt

Najprej naj povem, 

da mi okrasitev 

Prešernovega trga 

ni ravno najbolj všeč. 

Slovenska ulica 

pa me je skoraj sezula. 

7. december 2015 - Slovenska ulica, Lj.

8. december 2015

P. s.: sv. Bibijana je priprošnjica proti glavobolu, tudi tistem zjutraj po veseli noči. Zej vem za naslednjič.

Projekt tako malo mimogrede

Torej, iz ene od vrečk, ki sem se jih spravila med dopustom praznit, sem izkopala tudi nekaj jutastih odrezkov. Očitno imam nekje lepo obrezan kos vrečevine. Šlo je za trakove, na eni strani malo širše, na drugi pa samo par niti. Potem se je pri roki znašla še vrečka s prejicami. Že nekaj časa pa sem fantazirala o vezenini s kvadratki.

Poskusila sem se tudi v malo drugačnih tehnikah vezenja in kmbinirala barve:

Bila je dobra vaja za kak prihodnji večji projekt.