Konec tedna v Baden Badnu. 4

Koncert je bil šele ob osmih zvečer, se pravi da sem imela ves dan časa za raziskovanje. Ker obožujem parke, sem sklenila obiskati tistega na Lichtentalerski aleji (Lichtentaler Allee), kjer naj bi bil tudi nasad vrtnic (obožujem vrtnice!) in še enega na grajskem hribu pa še drug nasad vrtnic malo dlje stran od centra mesta.

Najrej sem tako rekoč za vogalom naletela na yarnbombing:

 fontana, kjer so se kako uro prej kopali golobi, pa se je spremenila v iskriv vodomet:

Ulice so se počasi začele polnit.

In terase lokalov prav tako, heheh.
 

Park na Lichtentalerski aleji gre vštric z reko Oos. Oz. včasih vštric, včasih pa je park na obeh straneh. Na vsakih nekaj deset metrov se nizajo mostički.

Tudi življenje na reki je živahno. Tale prav posebne vrste racman se je posesivno držal svoje punce. Kamor ona, tam on.

Vodnjaki, vsepovsod.

Vodometi ...

In še en ...

Sicer se ne spoznam kaj dosti na te reči, bi pa rekla, da je park na Lichtentalerski aleji angleški tip parka. Ogromno je starih, visokih dreves vseh sort,

in cvetočih grmov. V tistem času so cvetele azaleje, po celem mestu, tudi takih barv, kakršnih jih še nisem videla.

Z druge strani reke so preko pogledovale razkošne vile.

Tu pa tam izza krošenj vzniknil kak kip. Ivan Sergejevič Turgenjev, ruski pisatelj, je v Baden Badnu preživel precej let. Le kdo bi mu zameril.

Tako sem po parih kilometrih sprehoda prišla do Goenneranlage.

 To je tisti nasad vrtnic, ki sem ga omenila zgoraj.

Hm, vrtnic ...

Mogoče čez kak mesec ... ali dva.

No, ni bilo vse tako ... heheh ... zeleno.

Onega drugega nasada potem niti nisem šla pogledat.

(se nadaljuje)

Konec tedna v Baden Badnu. 3

V tujih mestih in nedomačih posteljah se običajno zelo zgodaj zbujam, takoj ko se zdani. Tako je bilo tudi v nedeljo zjutraj, na začetku drugega dne v Baden Badnu. Za zajtrk je bilo še prezgodaj, sem pa vseeno sklenila opraviti eno zelo pomembno raziskavo - ugotoviti, koliko časa mi bo zvečer vzela pot iz hotela do dvorane, kjer bo koncert. Žal je ... torej ... raziskavo že na začetku vzel hudič, ker me je na vsakih par metrov premotila kaka interesantna reč. Npr. tale ornament:

Pa tale pogled v ulico:

Pa tale zelo prazna ulica, imenovana Sophienstrase, ki naj bi bila glavna nakupovalna ulica v mestu, z samimi imenitnimi trgovinami:

Pa tale fontana s štorkljami:

Vseeno mi je uspelo pridet do Kurhausa oz. zdraviliškega doma po naše, pred katerim stoji poletno gledališče:

O ne, koncert ni bil tukaj (glede na vreme tisti večer bi bila to zelo zanimiva zadeva, hehe), pač pa v dvorani v Kurhausu oz. natančneje igralnici.

Malo naprej od igralnice se pri tej utici in vrtičku začne sprehajalna pot (po kateri nisem šla). 

Ker so tulipani že odcveteli, za večino drugega cvetja pa je še prezgodaj, so okrasne čebule skorajda edina poživitev morda malo puste zelenine.

Še malo naprej je Trinkhalle. Po naše bi bilo to kot neka dvorana, v kateri se pije.

Zakaj se tako imenuje, nimam pojma, ker noter ni ničesar za popit. Samo tale dolga kolonada, kjer so na steni desno freske, na katerih so uprizorjene lokalne legende.

Na večini slik so vitezi in/ali gole ženske. Za vsakega nekaj, heheh.

Eden od mnogih glasnih prebivalcev zdraviliškega parka:

Kostanjeva aleja poleg letnega gledališča:

Naj nekaj razjasnim: ne zmeraj, ampak kadar imam dober dan, mi je načikana historistična arhitektura 19. stoletja sila všeč. Vsi tile stebrički, kartuše, obrazi, podporniki, listje, razčlenjene fasade ...ah.

Pa tale kovaški izdelček ... rečte, če ni imeniten?

Čeprav včasih zadeve pa le malo pobegnejo izpod nadzora. Človek bi ob pogledu na tole hišo pomislil, da je nekje na morju.

Še en vodnjak, ki so ga golobi izkoristili za kopalnico. 

Tole je razgled po parku pri Karakalovih termah, katerega infrastruktura na prvi pogled zgleda kot mešanec med Čateškimi Toplicami in Rogaško Slatino.

Potem sem šla na zajtrk. Kaj sem počela kasneje, pa v nadaljevanju.

(se nadaljuje)

Sopotnik

Nekako se je držal za šipo, medtem ko je vlak drvel 80 na uro.

366. Od 23. do 31. marca 2016 (od dneva, ko se je rodil Akira Kurosawa, do sv.. Balbine)

Evo, krog je zaključen. 366 dni, 

366 fotografij. 

Zdaj bom pokazala še zadnjih devet. 

Danes sem po radiu poslušala gospo, 

ki se ukvarja z nevrolingvističnim programiranjem. 

Med drugim je dosti reči povedala o pozitivnem mišljenju. 

Tudi o tem, da zelo težko govorimo o nečem na pozitiven način. 

To je takšen, kjer ni besedice na 'n'. 

Zdaj bom v časti zaključku projekta in v znamenju imena mojega bloga 

poskusila napisati tekst, 

v katerem se bom izognila besedici na 'n'.

23. sem posnela dve fotografiji. Prva je za prijateljico, druga pa se je izšla drugače, kot sem pričakovala.

23. 3. 2016 - Vegova, Lj.

Potrebovala cem cel teden, da sem zgruntala, 

kaj pomeni "kvir". 

Roza? Kvir? Itak.

24. 3. 2016 - Soteska, Lj.

Med Rimsko in Gregorčičevo v Ljubljani je prehod, 

ki gre preko dvorišča z galerijo. 

In skozi portal na Gregorčičevi strani je 

simpatičen pogled na Sotesko.

25. 3. 2016 - Soteska, Lj.

Imam dva para hlač, 

ki sta videla že boljše čase, 

potem pa je na nekem mestu nastala luknja 

in jih zdaj nosim za v hribe pa za na vrt ipd. lokacije. 

Tele rjave sem prvič zelo švampato zašila, 

zato sem tokrat ponovila vajo, 

šiv pa utrdila s parimi koščki đinsa, 

ki so se valjali po mizi. 

Jako mi je všeč efekt drobnih prešivov 

in simetrija barv. 

Bi bilo za uporabiti pri katerem od prihodnjih projektov.

26. 3. 2016

27. 3. 2016

Začela sem delati serijo 10 razglednic za swap, 

o čemer bom več napisala 

kdaj drugič.

28. 3. 2016

29. 3. 2016

Enkrat sem že objavila fotografijo škatle s kvačkanimi rožicami. 

Zdaj sem končno našla projekt, za katerega jih bom porabila, 

samo še nekaj desetin jih moram naredit. 

Razni ostanki in melirane prejice so kot nalašč 

za to.

30. 3. 2016

Pozabila sem skoraj, 

kako očarljive so lahko 

črnobele fotografija.

31. 3. 2016

Hkrati so to tudi zadnje fotografije, 

ki sem jih naredila s tem fotoaparatom. 

Naj ti bo lahek elektronski odpad, 

kenonpoveršota3200is. 

Lepo sva se imela skupaj.

(tole zadnje ni bilo ravno pozitivno, hm...).

366. 16. do 22. marec 2016 (od dne, ko rojstni dan praznuje Alice Hoffman, do dne, ko bi ga praznoval Karl Malden)

Predzadnji teden ...

Ena od dokončanih kartic. 

Začela sem z ilustracijo 

s platnic ene od knjig Vladimirja Bartola. 

Ne, ne, nisem razrezala knjige, 

pač pa reklamo od založbe.

16. marec 2016

Turistična:

17. marec 2016 - Ljubljana

V kvartu, kjer preživim velik del dneva, 

 že kako leto, če ne več 

(človek hitro izgubi občutek za čas), 

potekajo gradbena dela. 

Ta teden so odprli novo fronto, 

pešci lezemo skoraj en po drugem, 

ko se izogibamo gradbišča. 

In odpirajo se novi pogledi na ulice.

18. marec 2016 - nekje v Lj.

V soboto sem bila na semnju. 

Imeli so tudi žive živali - 

belega in sivega zajca, race, kure in peteline. 

Zajca sta bila pošastno luštna, 

ampak nad fotografiranjem pa nista bila najbolj 

navdušena.

19. marec 2016

20. marec 2016

Kjer je ena taka ploščica, 

so nekje v bližini še druge. 

Moram raziskat.

21. marec 2016 - Gregorčičeva, Lj.

Takole je bilo: 

v tistem prehodu so 

vesela žarnica, 

balon na vroč zrak 

in muc, ki poha. 

Težka odločitev.

22. marec 2016 - Mala ulica, Lj.