Kar mi je veselje

petek, 27. november 2015

Zelo pisan šal

Gotov je! Gotov! Oni dan, ko sem šla gledat sneg na Orlico, sem ga vzela s seboj. Zelo je topel. Zelo zelo. In zelo dolg.

torek, 24. november 2015

366. Od 18. do 24. novembra 2015 (od latvijskega dneva republike do sv. Fermine)

18. 11. 2015

Mislim, da sem že nekajkrat omenila,

da imam rada staro arhitekturo.

Na žel. postaji v Sevnici stoji tale zgradba,

za katero nisem čisto sigurna,

čemu je služila.

Mi je

pa všeč kombinacija lesa in opeke.

19. 11. 15

Oni dan mi je ostalo od kosila za par prstov

kisa od rdeče pese, torej tistega,

v čemer je bila vložena.

Vanjo sem namočila kos leakrila

in kos paname.

Leakril je sintetika, anede,

in nekako nisem pričakovala,

da bo kaj prida barve na njem ostalo.

No, bom pokazala kasneje, kaj je nastalo.

20. 11. 15

Moja prva šiša.

Kamenček se, presenetljivo,

kar dobro drži v ovojčku.

Bo treba pa še veeeeliko vadit.

21. 11. 15

Mraz, ki je pritisnil,

je za mene še vedno šok.

Snega sem se sicer razveselila,

ampak še se nisem navadila,

da smo že čez pol novembra

- in da bo drugi teden december.

22. 11. 15 - grad Podsreda

Tisto malo časa, ki mi ga ostane potem,

ko oddelam svoje v službi

in se za silo naspim,

sem sklenila končno organizirat.

Lotila sem se puloverja in

začela kultivirat svojo nemščino.

Za začetek berem roman,

ki se dogaja v Damasku,

sposodila pa sem si jo,

ker mi je bil všeč naslov.

Do sedaj se pravzaprav ne dogaja kaj dosti,

ampak mislim, da smo glavna junaka spoznali nekaj strani nazaj,

tako da se bo zdaj menda kaj razživelo.

Sploh ni slaba knjiga,

samo nemščina je zariban jezik

23. 11. 15

Arheologi na Slovenski cesti

so si našli nov revir.

24. 11. 15 - Slovenska c, Lj.

nedelja, 22. november 2015

Besofft (ali o družinskem drevesu in čudnih poteh genetike)

Včeraj sem se ga napila. Ponavadi tega ne počnem, ker potem postanem melanholična. Včeraj je bilo pa fajn. Mislim, fajn ... saj veste, kaj hočem povedat. Verjetno je za to zaslužna tudi družba. Res sem potem čutila potrebo, da bi hodila v krogih, in niti ne vem, če sem si zobe oprala. Spomnim pa se zdajle, da sem imela ustnice čisto temnomodre (pila sem črno vino) in sem se za trenutek ustrašila, da me je kaka srčna bolezen napadla preko noči. In zjutraj mi ni bilo dobro.
No, nekje pri 3 ali 4 litru, ki smo ga družno spraznili, pravi moj brat, ki me pozna že ohohoho let ... upam, da vas ne moti, ker ne omenjam številk ... da je pogruntal, komu sem podobna. Nekje na Štajerskem ima oče bratranca, ki ima hčer. Nikoli je še nisem videla. Pravi brat, da sva si podobni. In obe sva podobni moji stari mami. Ampak to zadnje so mi že dostikrat povedali.
Druga stvar, ki sem jo izvedela, se tiče mojih las. Imam zelo močne in goste lase. Ta trenutek sicer ne zgledajo prav posebno gosti, ker sem bila pri frizerju in vedno ji izrecno naročim, naj mi jih razredči. In potem ona nekaj naredi s škarjami. Torej, baje je prababica, mama maminega očeta, imela take lase. In mamina sestrična jih ima. Močne in goste. Njena hči ima pa lepe goste svetle lase, baje so tudi skodrani, pa si jih nesrečnica ravna. No, take lase so imele sestrične najinih starih očetov.
In naučila sem se novo nemško besedo. Pomeni zelo fajn, totalka pijan.

torek, 17. november 2015

366. 11. - 17. november 2015 (od Martina iz Toursa, škofa, do Gregorja iz Toursa, isto škofa)

Ta teden je bil nenavaden.

Zgodila se mi je ena zanimiva stvar,

zaradi katere sem trenutno

v neki čudni napol otopelosti ...

skoraj kot bi bila zaljubljena.

No, dobro, pustimo zdaj to,

mogoče vam bom kdaj kasneje kaj več napisala o tem.

Zdaj pa me zanima,

če ste že videli kdaj tako velikega prašnega mačka?

Sem sigurna, da niste.

11. 11. 2015

Grad, gradiček ...

Posebno imeniten izgleda,

če se noter da svečko

in ugasne luči.

Samo ne tega pravit

mojemu nečaku.

12. 11. 15

Oni dan je na Ljubljano padla gosta megla.

Zelo zanimivo.

Baje je bil to včasih precej

pogost pojav.

Spomnila sem se

na svojega ranjkega profesorja s fakultete,

ki je vedel ogromno stvari.

Enkrat nam je pravil zgodbo o natakarju,

ki ga je prišel vprašat,

kako nastane ljubljanska megla

(nekaj o vlagi z Barja,

ne me spraševat podrobnosti).

13. 11. 15 - Kongresni trg, Lj.

14. 11. 15

15. 11. 15

Naj vam povem nekaj

o stvareh s

spodnje fotografije.

To so še zadnji ostanki materiala

za šal.

16. 11. 15

Kutina.

Dobila sem jo od brata

kot tolažilno darilo,

ker ni hotel posaditi

kutinovega drevesa.

Ker ... kaj pa lahko počneš z njimi??!!

Slive, marelice, ameriške borovnice ...

samo kutine ne bo.

Kadar se stanovanje dobro segreje,

cela kuhinja

diši po njej.

17. 11. 15

P. s.: ali veste, da je S. Kierkegaard svetnik Luteranske cerkve? Kaj človek vse ne izve ...
P. s. 2: pri tejli legendi osv. Martinu mi ena stvar ni čisto jasna: zakaj ni dal beraču celega plašča?

torek, 10. november 2015

366. Od 4. do 10. novembra 2015 (od Karla Boromejskega, kardinala, do Justa, nadškofa)

Ko sem škljocnila ograjo in drevo

pred šolo na Vegovi,

mi sprva ni bila všeč.

Šele ko sem jo malo prej odprla,

sem jo videla čisto drugače.

4. 11. 2015 - Vegova, Lj.

Kaj naj vam

povem o osletu?

Le poglejte ta

bister pogled!

5. 11. 2015

Še nekaj novic o šalu ...

6. 11. 2015

Na mizi mi je nekaj časa

stal kupček leakrilnih krpic.

Z njimi imam

resne namene.

Samo še šal končam in jopo ...

7. 11. 2015

Nedelja je bila čudovita.

A drevje se je že skoraj

povsem ogolilo.

Gozd, ki je preko pomladi in poletja

senčen,

je zdaj poln svetlobe

in razgledov na modro nebo.

8. 11. 2015

Okraski po strogem centru mesta

se kar množijo.

Po mojem mnenju je za te špase še zelo

prezgodaj,

ampak letos bi znalo bit lušno.

9. 11. 2015 - Prešernov trg, Lj.

Samo še eno ...

10. 11. 2015 - Prešernov trg, Lj.

sreda, 4. november 2015

Od čipk in ostankov blaga in vrečk in škatel in ...

Pred nekaj dnevi sem našla spletno stran Amy Meissner, Američanke, ki živi na Aljaski in dela umetniške prešitke (zdi se mi, da sem si ravnokar izmislila novo besedo). Tj. kot prešite odeje, ampak so v bistvu bolj umetniške stvaritve, kot kolaži iz vse sorte tekstila, včasih pa zraven prišije še kamne in kosti in ne vem kaj še vse. Prav fantastične reči dela. Posebno mi je všeč (in bi strašno rada razmišljala na ta način), kakšen odnos ima do zadev, ki jih človek najde v trgovinah z rabljeno robo. Srajce in bluze in obleke (in čipkasto spodnje perilo), to sem že kupila pri njih pa jih razrezala in je nekaj od tega bratrančeva punčka dobila v odeji. Ampak kake prtičke in podobno, to je pa meni še vedno svetinja, ne glede na to, ali je industrijsko ali ročno delo al' je lepo al' ogabno. Amy Meissner se pa nič kaj dosti ne ženira zadevo razrezat, če si je to tako za svoj izdelek zamislila.
In kakor jo berem, cel čas razmišljam o vrečki čipk, ki jo imam doma. Pa o raznih ostankih blaga. In trakovih. In prejicah. Itd.
In tako ...
Ko končam ta šal, ki ga zdaj delam, pa jopo, ki jo bom delala naprej, bom začela vrečke pa škatle praznit. Bogme res.

torek, 3. november 2015

366. Od 28. oktobra do 3. novembra 2015 (od Jude Tadeja, apostola, do Huberta, škofa)

Arheologija je ena jako zanimiva veda.

Mešanica knjigomoljstva in

težaškega dela.

Kratek čas sem celo razmišljala,

da bi bila arheologinja,

ampak ta smer ni prišla med prve tri izbire.

Zato mi je pa zanimivo kukati čez ograjo na Slovenski cesti

28. oktober 2015 - Slovenska cesta, Lj.

Še vedno tu pa tam kako fotografijo

posnamem tako, malo preko ku?ca.

29. oktober 2015 - Tavčarjeva, Lj.

Veselii muci ima prijatelja!

In zdaj tudi vem, čigav je rumeni bicikel!!

30. oktober 2015 - Trg francoske revolucije, Lj.

Jesen ...

Bala sem se, da bom vse to razkošje barv zaradi

slabega zdravja zamudila.

Pa mi je uspelo ujet lepo sončno popoldne ...

31. oktober 2015 - Osredek

... in ravno tako lepo (čeprav malo frišno)

nedeljsko dopoldne.

Poznate tisto Župančičevo uganko,

katere rešitev je želod?

1. november 2015

Pa recite, če niso gradbeni stroji

simpatični!

2. november 2015 - Slovenska, Lj.

3. november 2015 - Miklošičeva, Lj.

ponedeljek, 2. november 2015

...

Danes praznuje človek, ki mi je s svojo ekipo sodelavcev razveselil marsikatero pusto nedeljsko popoldne in zaradi katerega nikoli nisem zaspala za likalno mizo. Ki je s svojo ekipo sodelavcev ponudil zelo sprejemljivo alternativo neumnim neumnim neumnim silvestrskim teveoddajam in v nezavest ponavljajočim se solzavim ameriškim prazničnim filmom. Velik plesalec in dober igralec.

Vse najboljše, SRK! In še na mnoga leta!