Jon Sneg je živ! : )

Barabe! Da se grejo tako iz ljudi norčevat.

Nekaj za pod tazadnjo. 1

Udarila sem po mizi in se lotila škatle s starimi kavbojkami. Oz. z ostanki starih kavbojk, saj so v tistem kupu predvsem hlačnice in žepi.
Da začnem na začetku: rabim nekaj za na stole okoli jedilne mize. Da se človek ravno na gol, trd les ne usede, aneda. Skoraj sem že kupila spužvo, ki bi jo oblekla v nekakšno blago, ampak potem sem razmišljala, dolgo in globoko, o tistih nesrečnih hlačnicah in vreči z mikroostanki blaga, ki se je moram znebit. Aja, pa ves tisti cviren, ki sem ga nahrčkala, tudi tisto je moralo v uporabo. In potem sem prišla na idejo o neki vrsti krpanke, ampak podložene.
Blago sem torej razrezala na kvadratke 4x4 cm, sešila dva pa po dva skupaj in jih mimogrede še napolnila z ostanki blaga in po štiri zašila skupaj.

Tele blazinice sem potem stlačila v "vrečke" iz kvadratkov, velikih 10x10 cm.

Ko se je nabralo 16, sem jih zašila skupaj, da je nastal podritinik velikosti 40x40 cm,

ki sem mu okoli in okoli nakvačkala še ... hm ... recimo temu čipko, hehe.

 Zelo sem zadovoljna z njim. In v delu je že drugi.

Saj res, slike so narejene z mojim novim fotoaparatom, s katerim sem tudi zadovoljna.

Barvanje blaga - sprehod po gozdu, nadaljevanje

Dolžna sem še rezultate eksperimenta, ki sem ga začela novembra. To je tisto, ko sem pod kamen dala kos leakrila in kos paname, v katera sem zavila razne gozdne sadeže (liste sveže in suhe, lubje, cvetove, jagode itd.) in potem čakala na začetek marca.
Tule so rezultati:

Ne vem točno, kateri madeži so od tistega, kar sem zavila v krpici, in kateri so od "zunanjih vplivov, se pravi od listja, ki ga je jeseni in pozimi zaneslo med kamenje. Je pa barva zelo močna, veliko jo je ostalo še potem, ko sem zadevo oprala z milom. Imam neko približno vizijo, kaj bom zdaj s tem.
Kar se tiče barvanja blaga z naravnimi barvili, nisem obupala. Imam v planu že nekaj novega, hehe.

366. Od 23. do 31. marca 2016 (od dneva, ko se je rodil Akira Kurosawa, do sv.. Balbine)

Evo, krog je zaključen. 366 dni, 

366 fotografij. 

Zdaj bom pokazala še zadnjih devet. 

Danes sem po radiu poslušala gospo, 

ki se ukvarja z nevrolingvističnim programiranjem. 

Med drugim je dosti reči povedala o pozitivnem mišljenju. 

Tudi o tem, da zelo težko govorimo o nečem na pozitiven način. 

To je takšen, kjer ni besedice na 'n'. 

Zdaj bom v časti zaključku projekta in v znamenju imena mojega bloga 

poskusila napisati tekst, 

v katerem se bom izognila besedici na 'n'.

23. sem posnela dve fotografiji. Prva je za prijateljico, druga pa se je izšla drugače, kot sem pričakovala.

23. 3. 2016 - Vegova, Lj.

Potrebovala cem cel teden, da sem zgruntala, 

kaj pomeni "kvir". 

Roza? Kvir? Itak.

24. 3. 2016 - Soteska, Lj.

Med Rimsko in Gregorčičevo v Ljubljani je prehod, 

ki gre preko dvorišča z galerijo. 

In skozi portal na Gregorčičevi strani je 

simpatičen pogled na Sotesko.

25. 3. 2016 - Soteska, Lj.

Imam dva para hlač, 

ki sta videla že boljše čase, 

potem pa je na nekem mestu nastala luknja 

in jih zdaj nosim za v hribe pa za na vrt ipd. lokacije. 

Tele rjave sem prvič zelo švampato zašila, 

zato sem tokrat ponovila vajo, 

šiv pa utrdila s parimi koščki đinsa, 

ki so se valjali po mizi. 

Jako mi je všeč efekt drobnih prešivov 

in simetrija barv. 

Bi bilo za uporabiti pri katerem od prihodnjih projektov.

26. 3. 2016

27. 3. 2016

Začela sem delati serijo 10 razglednic za swap, 

o čemer bom več napisala 

kdaj drugič.

28. 3. 2016

29. 3. 2016

Enkrat sem že objavila fotografijo škatle s kvačkanimi rožicami. 

Zdaj sem končno našla projekt, za katerega jih bom porabila, 

samo še nekaj desetin jih moram naredit. 

Razni ostanki in melirane prejice so kot nalašč 

za to.

30. 3. 2016

Pozabila sem skoraj, 

kako očarljive so lahko 

črnobele fotografija.

31. 3. 2016

Hkrati so to tudi zadnje fotografije, 

ki sem jih naredila s tem fotoaparatom. 

Naj ti bo lahek elektronski odpad, 

kenonpoveršota3200is. 

Lepo sva se imela skupaj.

(tole zadnje ni bilo ravno pozitivno, hm...).

Praznenje škatel

Pred nekaj meseci sem malo preuredila delovno sobo. Zdaj vsaj vem, kje kaj imam in predvsem, kaj imam. Moram samo še nekaj narediti, da se čimveč tega (čimprej) znebim. Napolnila sem tudi posebno škatlo z robo, ki jo bom (mogoče?) dala naprodaj na Bolho. V njej so kosi blaga raznih sestavov, za nekatere niti nisem prepričana, iz česa so.

(Po tem, kar bom zdaj napisala, bom verjetno izpadla kot največja krula na svetu, ampak ne vem, zakaj bi se delala fino. In zamer se ne da poravnati s pogovorom, če ste to slučajno kje slišali.)

Letos bodo v širši familiji dobili dojenčka. To bo tretji otrok v družini, o spolu nas še niso obvestili, siroto dete bo sigurno imelo kako tričrkovno ime brez j, č, ž in š. Stavim na nekaj na "k" in da bo fantek. Obema starejšima punčkama sem naredila odeji, tudi mama je dobila za poročno darilo (poleg denarja) ročno delo, ki je pa v teh letih izginilo (sem jo namreč že prakrat prosila, če mi ga posodi za razstave, ampak ga ne najde, tako da ... hm, ja). Verjetno je tudi odeji vzela megla. Nasplošno s tisto damo nimava najboljšega odnosa. Ravno zato za tretjega nisem imela namena nič narediti. Ampak dete ni krivo, če je, kot je. Torej sem včeraj sklenila, da bom prihajajočemu sorodniku/sorodnici vseeno zašila odejo.

Nimam namena delat neke klasike tipa "kvadratek poleg kvadratka", kot sem jih delala do sedaj. V škatli za Bolho sem namreč našla nekaj majhnih kosov blaga, tako od oka pol metra krat meter ali še ožji, čisto premajhni za kako spodobno stvar tipa krilo. Zraven je tudi lep temnoplav kos z belimi črtami, ki ga je ravno dovolj za eno celo stan. Poleg tega mi v škatli od mocartkugl ležijo srčki iz rdečega bombaža. V planu imam torej srčkaste aplikacije, oba kosa - sprednjega iz "naključno" skupaj sešitih flik, in zadnjega, modrobelo črtastega - pa bi skupaj prešila z modrim ali rdečim ali roza cvirnom, obroba pa bi bila potem tudi - glede na spol otroka, anede - v modri ali rdeči ali roza barvi. Verjetno bom dodala tudi par kvadratkov, ki so ostali še iz časov, ko sem delala odeji za starejši punčki.

Kaj sploh bo iz teh načrtov, bom videla, ko pride blago iz pranja. Če bo šlo kaj narobe, bom pač še malo porunkala po škatlah.
 

366. 16. do 22. marec 2016 (od dne, ko rojstni dan praznuje Alice Hoffman, do dne, ko bi ga praznoval Karl Malden)

Predzadnji teden ...

Ena od dokončanih kartic. 

Začela sem z ilustracijo 

s platnic ene od knjig Vladimirja Bartola. 

Ne, ne, nisem razrezala knjige, 

pač pa reklamo od založbe.

16. marec 2016

Turistična:

17. marec 2016 - Ljubljana

V kvartu, kjer preživim velik del dneva, 

 že kako leto, če ne več 

(človek hitro izgubi občutek za čas), 

potekajo gradbena dela. 

Ta teden so odprli novo fronto, 

pešci lezemo skoraj en po drugem, 

ko se izogibamo gradbišča. 

In odpirajo se novi pogledi na ulice.

18. marec 2016 - nekje v Lj.

V soboto sem bila na semnju. 

Imeli so tudi žive živali - 

belega in sivega zajca, race, kure in peteline. 

Zajca sta bila pošastno luštna, 

ampak nad fotografiranjem pa nista bila najbolj 

navdušena.

19. marec 2016

20. marec 2016

Kjer je ena taka ploščica, 

so nekje v bližini še druge. 

Moram raziskat.

21. marec 2016 - Gregorčičeva, Lj.

Takole je bilo: 

v tistem prehodu so 

vesela žarnica, 

balon na vroč zrak 

in muc, ki poha. 

Težka odločitev.

22. marec 2016 - Mala ulica, Lj.

Mutant?

Oni dan sem na sprehodu naletela na steblo, na katerem so cveteli rožnati cvetki.

Dišali so kot španski bezeg, prav res. Zej, če so res, ne bi vedela, ker še nikoli nisem videla mlade bilke, poznam samo tiste velike grme. Pa tudi, kaj bi španski bezeg delal sredi hoste? Oz. kako se ta reč sploh razmnožuje?

366. Od 9. do 15. marca 2016 (od dneva, ko se spominjamo Frančiške Rimske, do rojstnega dneva Phillippa de Broce))

Na današnji dan se je rodilo 

nekaj zelo zanimivih ljudi. 

Linda la Plante, npr., 

in Ruth Bader Ginsburg 

pa Ry Cooder ... 

ampak za v naslov sem izbrala g. le Broco, 

ker so mi zelo všeč njegovi filmi.

Oni dan sem imela v rokah rusko revijo, 

ki nima sicer z likovno umetnostjo kaj dosti opravka 

(mogoče se kdaj pa kdaj kak članek 

na to temo pojavi noter, 

ne bi šla pa stavit), 

vendar objavljajo naravnost UAU vinjete.

9. marec 2016

Vsak dan grem enkrat do dvakrat mimo zidu, 

kjer se je poleg roza duha, ki kaže jezik, 

in črnega jahača u neviht 

pojavil pred kratkim še luštem muc. 

10. marec 2016 - Gregorčičeva, Lj.

Projekt ... kaj naj rečem drugega.

11. marec 2016

Ena od prednosti šivanja na roke je tudi, 

da ima človek čas razmišljat, 

v katero stran bo peljal projekt. 

In kako, seveda. 

Pri šivanju na stroj pa je potrebno imeti še fiksundfertig* načrt. 

No, vsaj tako je moje videnje zadeve.

Ko bom odkrila, kaj bo nastalo iz starih kavbojk 

in podobnega, 

bom več o tem napisala.

12. marec 2016

13. marec 2016

Pismenka na spodnji fotografiji baje pomeni 

nebo. 

14. marec 2016

15. marec 2016 - Trubarjeva, Lj.

* te besede pa še nikoli nisem napisala. Kar solzna sem postala.

Otipavanje nove veščine, tretjič

Ne vem, če bi letos kaj z vrbovino. Ni preveč varno hodit okoli naših vrb te dni, ko je vse tako razmočeno. No, kar pa mene ne ustavi, da ne bi sprobavala stvari, ki sem jih izvedela preko zime, na kakem drugem materialu.

Tudi nož sem si nabavila.

Granatna jabolka

Nekaj časa sem imela težave z granatnimi jabolki, ker nisem vedela, kako se jejo. So mi pa pošatno dobre. Zdaj sem pogruntala sistem in jih imam v tem času pogosto na jedilniku.

Vendar tokrat ne bomo o hrani, ampak o vezenju. Dolžna sem še prispevek o prvem društvenem projektu, ki je bil rdeče barve. To je tisti, ki je bil vegasto zašit in sem pač morala nekaj scoprat izs njim.

 To bo, kakor tudi zeleni, prva stran blazine.