Otipavanje nove veščine, tretjič

Ne vem, če bi letos kaj z vrbovino. Ni preveč varno hodit okoli naših vrb te dni, ko je vse tako razmočeno. No, kar pa mene ne ustavi, da ne bi sprobavala stvari, ki sem jih izvedela preko zime, na kakem drugem materialu.

Tudi nož sem si nabavila.

Otipavanje nove veščine, drugi del

Preteklo nedeljo sem se na sprehodu spet lotila pletarstva. Nastalo je tole:

Pravim mu podstavek. Narejen je iz trave, raznih vejic in v gumo oblečene žice, ki je ležala tam nekje na tleh. Očitno je ni nihče potreboval pa sem jo vzela, kaj pa naj bi drugega. Rešila je celotno zadevo, ker so bile vejice prekratke. Mi je pa iz viter uspelo naredit lepo osnovo. Nikakor pa ne morem pogruntat, kako pri parnem številu viter (8) začeti nov krog. Literature pa iz inata ne grem še gledat. Rada bi se kako stvar tudi sama naučila.
No, in ena od teh je naslednja: mojstri pletarji so rabili več tisoč let, da so ugotovili, katera vrsta šibovja je najboljša za košare (vrba, itak). In kdo sem jaz, da bi v to dvomila.

Mađija iliti otipavanje nove veščine

Včeraj sem šla trasirat novo pohodno pot.

Dan je bil lep, samo malo bridko je pihalo. Od podsreškega gradu sem za Osredek ubrala malo drugačno smer, po kateri sem prišla do oddajnika, Pusti vrh se mislim da tisti hrib kliče,

potem pa po markirani poti v Osredek in nazaj na do gradu Podsreda.
Imam nemirne roke. Nekaj moram počet z njimi. Očofala nekaj mladih drevesc in razno grmičevje ob poti (opomink: naslednjič vzemi s seboj nož!!) in iz vejic pletla obročke.

To je bilo, recimo temu, perliminarno preučevanje materiala in tehnik. Obročki so narejeni v glavnem iz bukovih in jesenovih šibic, mislim, da je v enem tudi mlado robidovje, ki še nima velikoh trnov, tisti čisto na vrhu pa je brezov. Zadnje čase resno razmišljam, da bi se začela ukvarjat s pletarstvom. Potem, seveda, ko končam vse projekte, ki jih imam še za naredit.Vem, da se košare in te reči običajno delajo iz vrbovih šib. Te pa je treba nabrati pozimi, ko rastlinje počiva.
No, nekaj že vem, hehe.
Potem sem nabrala razne veje enoletnice (tudi take s trni, ccc), tri malo debelejše palice (za naslednjič: odreži jih z živega drevesa, ne odpadle) in par šopov trave. Ko pa je prišel za počitek in malico, sem iz vsega tega spletla ... hm ... nekaj:

Palice, ki sem jih izbrala za osnovo, so se vmes lomile (torej, še enkrat, za naslednjič: odreži jih z živega drevesa!). Moram pa rečt, da sem z rezultatom zelo zadovoljna.
Obročkov in ... onega nisem imela srca vreči proč. Ej, moj prvi pletarski izdelek, ljudje! Ne moreš! Poleg tega bi rada videla, kaj se bo zgodilo z vsem tem, ko se bo posušilo. Tako da sem doma sestavila mobil in ga obesila na okno.

Pravim mu mađija ali čarobnija.
Saj ne, da verjamem v take stvari.
In za hišo imamo nekaj vrbovih dreves.