Breza

Obožujem mehke brezove enoletnice.

In ta topla rjava barva lubja ...

Mađija iliti otipavanje nove veščine

Včeraj sem šla trasirat novo pohodno pot.

Dan je bil lep, samo malo bridko je pihalo. Od podsreškega gradu sem za Osredek ubrala malo drugačno smer, po kateri sem prišla do oddajnika, Pusti vrh se mislim da tisti hrib kliče,

potem pa po markirani poti v Osredek in nazaj na do gradu Podsreda.
Imam nemirne roke. Nekaj moram počet z njimi. Očofala nekaj mladih drevesc in razno grmičevje ob poti (opomink: naslednjič vzemi s seboj nož!!) in iz vejic pletla obročke.

To je bilo, recimo temu, perliminarno preučevanje materiala in tehnik. Obročki so narejeni v glavnem iz bukovih in jesenovih šibic, mislim, da je v enem tudi mlado robidovje, ki še nima velikoh trnov, tisti čisto na vrhu pa je brezov. Zadnje čase resno razmišljam, da bi se začela ukvarjat s pletarstvom. Potem, seveda, ko končam vse projekte, ki jih imam še za naredit.Vem, da se košare in te reči običajno delajo iz vrbovih šib. Te pa je treba nabrati pozimi, ko rastlinje počiva.
No, nekaj že vem, hehe.
Potem sem nabrala razne veje enoletnice (tudi take s trni, ccc), tri malo debelejše palice (za naslednjič: odreži jih z živega drevesa, ne odpadle) in par šopov trave. Ko pa je prišel za počitek in malico, sem iz vsega tega spletla ... hm ... nekaj:

Palice, ki sem jih izbrala za osnovo, so se vmes lomile (torej, še enkrat, za naslednjič: odreži jih z živega drevesa!). Moram pa rečt, da sem z rezultatom zelo zadovoljna.
Obročkov in ... onega nisem imela srca vreči proč. Ej, moj prvi pletarski izdelek, ljudje! Ne moreš! Poleg tega bi rada videla, kaj se bo zgodilo z vsem tem, ko se bo posušilo. Tako da sem doma sestavila mobil in ga obesila na okno.

Pravim mu mađija ali čarobnija.
Saj ne, da verjamem v take stvari.
In za hišo imamo nekaj vrbovih dreves.

Obcestni križi. 163

Kremen.

Tudi okoli njega poleti rastejo divje rože.

Obcestni križi. 162

 Ko sem bila na lovu za uličnimi tablami za projekt, v katerega sem se zapletla, sem mimogrede pritisnila še križ v Leskovcu pri Krškem.

Moram malo pogledat po vasi, če je kje še kakšen.

Tako miren zgleda.

Obcestni križi. 161

Oni dan, torej kak mesec nazaj, sem bila v Trebnjem.Na vrhu mesta, blizu šole, sem srečala tega:

Če vas bo kdaj pot vodila tja, morate nujno nujno v galerijo samorastnikov. Ne morete je zgrešiti - na nasprotnem vogalu od cerkve.

Podri niz

Pred parimi tedni sem dobila dva kosa blaga. Ne bi vedela točno povedat, kaj je, ženska, ki mi ju je dala, pravi, da je leakril. Niti so malo debelejše in tkanje gostejše kot pri leakrilu, s katerim sem do sedaj imela opravka. Poleg tega je ... kako bi rekla ... no, razdeljeno na kvadratke, na polja. Potem ko sem odrezala nepravilna oz. necela polja, sem dobila eno kvadratno krpo s 4 kvadratki in eno pravokotno z osmimi.

Stvar je namreč taka: potem, ko sem naredila 3 nageljčke, mi je postalo majčkeno dolgčas. In pomislila sem: kje piše, da bi moram naredit še četrtega.
In potem, ko sem se že ravno počutila uporniško ...

Zakaj bi pa morale biti na tem prtičku same rozete?

Jagnje božje

Zadnje tedne sem zabredla globoko v krščansko simboliko. Pripravljamo namreč velikonočno razstavo, šele v drugi polovici marca, ampak je treba toliko tega pripravit.
Ker so mi zajci in jajca smotani ... Ja, saj vem, v čem je fora, ampak vseeno mi ne pašejo zraven. Itak pa mi je ta praznik bizaren.
Torej ...
Ker so mi zajci in jajca in slične izvedbe smotani, sem se odločila iti do izvira. Eden od primarnih simbolov velike noči je agnus dei iliti po naše jagnje božje. Od vseh možnih različic, ki sem jih našla v domači literaturi, sem izbrala nekako najbolj všečnega.

Tole je sicer prototip, ki ga moram še razviti. Imeli bomo čestitke s paspartujem in izvedela sem, da je na voljo malo več prostora, kot je bilo prvotno mišljeno. Tudi glede barve se moram zmislitinekaj drugega.

No, tale je narejen iz bleščave se bele, zlate in svetlomodre prejice, vendar mislim bleščavo belo zamenjat z navadno belo. Neko mero je pa le treba imet, anede?

Preproga v barvi fuksije

Takole po malem se učim španščino. Zanimivo mi je, kako se njihove fraze razlikujejo od naših. Lep čas je trajalo, da sem se navadila na "prensa rosa", zej pa gledam podelitev filmskih nagrad in me je pa iz tira spravila "alfombra fucsia". In gruntam, kaj je zej s to fuksijo, ker je možakar na teveju oblečen v modro (azul), dama na njegovi roki pa v črne čipke (negro). Stvari ponavadi poskušam razvozlat brez prevajalnika. Potem sem pa videla rozasto preprogo.

Klub oboževalcev Agathe Christie

Obažujem angleške kriminalke. Od vsega pa najbolj go. Agatho. Pred leti sem na počitnice k stari mami vzela velik kup njenih knjig v hrvaščini in cele noči uživala v prefinjenih razvozlavanjih zločinov na Angleškem. In ko sem si zapisovala ideje, kaj vse bi lahko izvezla za v okvirček, mi je prišel na misel tudi napis "Klub oboževalcev Agathe Christie".

Na žalost je bilo premalo prostora za "oboževalce", zato sem zimprovizirala nekaj drugega.
Vidite lobanjo in pištolo? Ju vidite?

Obcestni križi. 160

Malo mi že zmanjkuje materiala za tole rubrikico.
Kakorkoli že, izkoristila bom še tiste fotografije, ki jih imam na zalogi. Tale je nastala med prazničnom zadahom zime.
Libna.

Križanega, siroto nesrečno polgolo, je moralo kar zebsti.

Komaj čakam da bojo te divjakuše poleti vzcvetele.