Odeja z rdečim stenastim trakom

Oh, kako nobel ime. Všeč mi je. No, po pravici povedano, gre še za eno odejo iz raznih ostankov, iz zadnjih omembe vrednih ostankov. Velika je cca meter krat meter in pol.

Zadnja stran:

Zdaj nimam več res nobene flanele več.

Sprednja stan:

Pravzaprav sem mislila prišit gor še vezenenino s turške prevleke za blazine, ki mi jo je pred leti prinesla bivša sodelavka s potovanja in je razpadla po prvem pranju. Vezenino sem izrezala, ampak je še nisem našla, tako da bo za naslednjič.

No, vse skupaj sem potem prešila s šivalnim strojem, sicer samo v eno smer. Efekt je prav zanimiv. In na robove sem prišila rdeč trak.

Žal pami vogalčki niso tako lepo ratali kot pri prejšnji odeji, verjetno, ker je trak tako širok.
Vendar sem zelo zadovoljna z njo!

Obcestni križi. 185

Brezovska gora.

366. 29. julij-4. avgust 2015 (od dne Marte iz Betanije do praznika sv. Ivana Vianneya)

Dragi moji, danes je bil fajn dan. 

Poleg tega, da sem že 4. dan na dopustu, 

sem sčrtala s svojega seznama opravkov dve postavki, 

bila pa sem tudi na vojaški paradi. 

Ampak od začetka.

Evo, priznam, spodnja slika je bila malo 

preko kurca narejena.

29. 7. 15

Pa tale tudi.

30. 7. 15

Že par let grem skoraj dvakrat na dan tod mino, 

pa sem šele tisti dan ugotovila, 

da ima tale hiša dvorišče in 

da se v enem od prostorov vidi na dve strani.

31. 7. 15

 V vsakem mestu obstaja ena taka točka ... 

Tale je v Brežicah, na začetku mosta, 

ki se konča pri vodovodnem stolpu.

 

1. 8. 15

 Slivi. 

Dve velikanski slivi. 

Res velikanski. 

2. 8. 15

V Liblju.

3. 8. 15

Torej, bila sem v Zagrebu na paradi. Bila sem na krasnem mestu 

na vogalu pri občinski zgradbi. Pred mano je bil par policajev 

(stali so na vsakih nekaj metrov) - punca in fant, v takmašnih gvantih, 

par metrov stran pa je stal policist v delovni uniformi, 

modri majici z napisom. 

Zgledal je pa kot petsto miljonov evrov. 

Mimo je prišel tudi eden, ki je zgledal kot miljarda evrov, 

ampak petsto miljonov je bil šaljivec pa dobrega srca je tudi bil. 

Tudi velik zlat prstan je imel na roki. 

Tole sicer ni moja prva najljubša slika s parade.  

4. 8. 15

P. s.: Ali veste, da je sv. Marta iz Betanije zavetnica hotelirjev in peric?

p. p. s.: Zej grem pa ožujsko iz flaše pit.

Obcestni križi. 184

Še enkrat: Spodnje Dule.

Všeč mi je venček iz plastičnih sončnic. Ne vem, če sem ga že kdaj videla.

Alma in štrikanje oz. Olga in jufka

Gledala sem oni dan film Halimina pot. Pošastno žalosten film, če mene vprašate. Ga pa toplo priporočam. V glavnih ženskih vlogah nastopata Alma Prica (ki jo obožujem!) in Olga Pakalović, ki je ravno tako zelo zelo dobra igralka, in sta res pravi duši filma.
Če gledate film čisto, skoraj čisto do konca, se pravi še odjavno špico, sta nekje navedeni dve ženski kot svetovalki igralkam. Torej ne igralcem na splošno, ampak prav posebej igralkam. Ena od od tam imenovanih je Almo Prico učila plesti. In mene (da se malo pobaham) tudi. V filmu je namreč prizor, ki mi je zelo pri srcu, kjer Halima (igra jo Alma Prica, ki jo - še enkrat - obožujem!) dolge zimske dneve preživi ob pletenju. Potem je pa še drug prizor, kjer Safija (Olga Pakalović) razvlači testo za pito. Tega pa se je verjetno naučila od druge svetovalke.
Pletenje in razvlačenje testa za pito, bo kdo rekel, nista neka huda umetnost. Jok, sta. Verjemite, sem videla punce, ki so na prvi uri štrikanja skoraj jokale, ker jim zadeva ni pa ni šla. Testo za jufko? Ne bom se spuščala v sramotne podrobnosti.
Igralci se ob pripravah na snemanje filma ali vajah za predstavo marsikaj naučijo. Sem bila enkrat v gledališču in je igralka izvajala čarodejske trike, heheh. Me pa zanima, če te spretnosti še kdaj kasneje uporabijo. Si Alma splete šal ali kaj bolj zahtevnega? Naredi Olga sirnico za svojega dragega ali prijatelje?

366. 22.-28. julij 2015 (od praznika Marije Magdalene do sv. Johana Sebastiana Bacha po liturgičnem koledarju luteranske cerkve)

Ta teden je bil tematski. Na fotoaparatu sem nekaj pritisnila in vse, 

kar sem posnela (tega ni bilo prav veliko), je prišlo ven 

v rjavkasti barvi, ki se ji strokovno reče 

sepija. 

Tale barvna lestvica sicer ni najbolj primerna za botanično fotografijo ...

22. julij 2015

... je pa zato za arhitekturo:

23. julij 2015

No, čeprav ... naša orhideja nas je razveselila s tretjo pošiljko cvetov. 

Cvete tako rekoc nepretrgano 

od novembra.

24. julij 2015.

Sobotno popoldne je bilo temno in deževno. 

V skrinji imam še par 

škatel lanskih robid. 

Pa sem spekla jogurtni kolač. 

V katerega se 

mi je zasipala čokolada. 

Saj ne, da se pritožujem

25. julij 2015

Tudi nedeljo sem zaradi dežja preživela v 

suhoti in toplini svojega doma in se 

zabavala s šivalnim strojem. 

O projektu na sliki bom kdaj drugič več napisala.

26. julij 2015

 Trenutno se ukvarjam z 

dudlarijami. Jezi me samo to, 

ker kemičnega svinčnika, ki ga uporabljam, 

začne zmanjkovati, ko je v cevki še skoraj 

dva centimetra tinte. Lopovi.

27. junij 2015

Danes sem šla po dolgem času peš na postajo. 

Se mi je zaluštalo naredit kako 

turistično fotografijo Ljubljane. Saj veste, kakršne delajo 

Japonci in podobni. Morda nekaj z 

gradom in Tromostovjem ipd. 

Tale model pa ... dokler nisem prišla zraven 

(pogledat, če je na Ljubljanici kaka ladja), je zgledal kot 

najbolj nesrečen golob v Evropi, 

če ne na celi evrazijski celini. Poglejte ga, 

kako lepo se mi je postavil.

28. julij 2015

P. s.: Ja, tistega, enega in edinega J. S. Bacha. Istega dne častijo tudi G. F. Handla in še enega skladatelja, ki pa ga ne poznam, H. Schütza. Zanimivo, bogme.


P. p. s.: Ali veste, da je Marija Magdalena (med drugim) zaščitnica lekarnarjev, farmacevtov, rokavičarjev, frizerjev in izdelovalcev parfumov? Interesantno.

Odeja, znešena od vsepovsod

Pred malo časa so mi fino dopizdile vrečke, ki se mi valjajo po delovni sobi. Sicer tam ne preživim prav veliko časa (čeprav bi ga rada več ...), ampak kolikor ga, so mi precej v napoto, pa tudi nikakor ne zgleda. V eno od vreč so bili poleg lepo organiziranih kvadratkov iz blaga tudi ostanki raznih projektov, tj. odej iz krpic, ki sem jih naredila pred leti. Vse to sem zložila po tleh, nekakrat premaknila sem in tja in dobila odejo. Velike je cca pol krat meter.
Tole je tisto, čemur se na splošno reče sprednja stran:

Tole je ti. zadnja stran:

In potem je prišel "zabavni del". Namreč, najbolj zoprn trenutek pri izdelavi odej pride, ko sta oba dela gotova in ju je treba nekako dat skupaj. Ker so mi ostali še kosi rožastega blaga od prejšnje odeje, sem nekaj mislila v tej smeri, ampak se je izkazalo, da ga je premalo.
Potem sem šla iskat škatlo z bucikam in našla v predalu precej metrov svetlo modrega svilenega traku. Zadeva rešena.

Stvar res ni lepa, priznam, sem pa na izvedbo teh vogalčkov zelo ponosna

Obcestni križi. 183

Spodnje Dule.

Lepi kraji.

Odeja za K.

Odejica iz krpic za deklička.

Na vogal sem dodala kvačkano rožico.

Po nekem čudežu se mi je v eni od vrečk valjal precejšen kos oranžne flanele. Ne morete si namreč predstavljat, kako težko jo je dobit v teh mesecih.

Malo je narejena na roke, malo na stroj.

366. 15.-21. julij 2015 (od sv. Bonaventure do dne preroka Daniela)

Ajd, poletje je, alal mu vera, ampak tako kurit le 

ne bi bilo treba. Kakor bi rekla moja sodelavka, 

čas je za mirne dejavnosti, kot npr. šivanje. 

Tole je nekaj, kar spravljam skupaj iz ostankov:

15. julij 2015

Iz večjih ostankov sem se lotila delat še eno krpanko. 

Tako da imam v zadnjem mesecu na vesti že tri. 

16. julij 2015

Pri Vihrah, ob avtocesti, stoji cerkvica sv. Urha. 

Pred leti, ko so se lotili obnove, 

so odkrili fresko in ostanke stare stavbe, 

iz 15. st., pravijo. Slikarijo, na kateri sta Mati Božja in sv. Janez 

(če mene vprašate, sta obe ženski, druga je verjetno 

Magdalena) sem videla kmalu po tistem, 

ko so jo izluščili. Pravi net, da so jo prenesli v notranjost, 

da je to, kar je na fotografiji, kopija.

17. julij 2015

 Eden od mojih nečakov se navdušuje nad 

pikniki. In tako smo piknikovali na mojih stopnicah v soboto popoldan.

18. julij 2015

19. julij 2015

V starih knjigah, tam iz zgodnje druge polovice 19. st., 

ni veliko ilustracij, barvne so pa sploh 

prava redkost. 

Tale je iz zbirke čeških pravljic. Barvna lestvica 

je sicer zelo skromna, 

ampak meni se zdi neznansko očarljiva.  

20. julij 2015

Torej, vroče je, anede. 

In takole iščem danes po predalu, 

kjer imam razno runklarijo, rolico 

bakrene žice pa najdem pahljačo. 

Sem že skoraj pozabila, koliko vetra dela ta reč. 

Koristna.

21. julij 2015