Martenice

Najda, Bolgarka, ki dela pri nas, gre v drugi polovici semestrskih zimskih počitnice domov za par tednov. Letos je ta pot sovpadla z zimskimi razmerami, ki so bile, kakršne so pač bile, in je prišla nazaj z zgodbo o neverjetnih pustolovščinah, v kateri so nastopali pokvarjeni avtobusi, stare gospe, ki so se pridušale, da se bodo naslednjič v Bolgarijo iz Italije peljale s tovornjakarji, in rimske najdbe na obalah Črnega morja, ki so se pojavile po nekem hudem neurju.
Vsak leto pa nam tudi prinese martenice. Lani sem dobila dva cofka, rdečega in belega, letos pa mi je prinesla Babo Marto.

Najda nam je že lani dala tudi navodila - martenico je potrebno nositi pri sebi (jaz sem jo npr. v žepu) in jo, ko pride ta čas, obesiti na cvetoče drevo. Prinesla nam bo srečo, zdravja, skratka vse dobro v letu.
Danes sem Babo Marto odrešila plastičnega ovoja in kartončka, na katerega je bila pripeta, in jo obesila na cvetoč grm črnega trna,

 kjer bo delala družbo cofkoma od lani.

Malo mi je bilo hudo ločiti se od nje, ker je res lepa, ampak ... no, tu je prišla ven moja praznoverna stran.
Vidite rdečo pikico?

Nayda, Bulgarian lady who works in my "firm", goes to Bulgaria every year during midterm holidays. This year she came back with most incredible stories - thanks to most incredible winter conditions -  about broken down buses in the middle of nowhere, old ladies, who "threatened" to take a ride with truck drivers next time, and archeological  findings form Roman times that came out on the coast of Black Sea after severe storm.
And she brought us martenitzas.
Last year I got two little pompons - red and white. Nayda also gave us "the instructions" -  one ought to wear martenitza on her/his body, like in pockets as I did. And when "the time" comes, martenitzas are supposed to be hanged on flowering tree. For good health, luck and everything good in the year.
So ... I freed my Baba Marta today from her plastic envelope and piece of cardoard and tied her on the same flowering blackthorn bush as last year's pompons. I didn't really want to part from her. After all she's so pretty. But ... I have this superstitious side in me and it prevailed.

Obcestni križi. 19

Malence. Med Zameškim in Kostanjevico na Krki

Obcestni križi. 18

Čisti Breg.

 Zanimiv je, ker ima Jezus zeleno odevalo. Ponavadi je v raznih odtenkih modre. No, videla sem tudi že rozastega, ampak mislim, da je šlo za obšlesano modro.

Band of brothers

A bi lahko zej še enkrat od začetka, prosim?

Swap 2011. 2. del

Pri swapu so pravila (običajno) takšna, da nekaj daš, nekaj dobiš. In zna se zgoditi, da tale drugi del nekako zmanjka. Se pravi, dobiš eno figo. In to se je pri lanskem Stvaraoničinem swapu zgodilo meni. Ali moja partnerka (ne Ljerka, ki je dobila konzervo --> svečnik --> kantica za svinčnike, ampak ena druga) zadeve sploh ni poslala, ali pa je kriva pošta.
Kaj čmo.

S Švedske sem dobila ... (razglednični swap, nadaljevanje)

... deklico v belem z metulji.

Prelepa je in hvala Elin.

 From Sweden came lovely girl in white with butterflies. Thanks to Elin.

 

Razglednični swap

Danes sem poslala v svet še zadnje razglednice, namenjene za swap. Skupaj, kot sem že napisala, 10. Ena je šla na Švedsko, ena v Veliko Britanijo, dve v Kanado, ostale pa v Združene države. Kar je nastalo, si lahko pogledate tukaj.
Naslednjič: s Švedske sem dobila ...

I send last batch of postcards on their way today. All together 10 of them, as I've written before . One went to Sweden, one to UK, two to Canada and the rest of them to USA. What I made you can see here.
Next: From Sweden came ...

Obcestni križi. 17

Mršeča vas. Blizu je Krka in par metrov stran je Josef Ressel delal poskuse s svojim vijakom.

A ni slikovit?

Enega Georgesa Corrafacea* zame, prosim!

Ponujali so tudi ženske, pa so jim zgleda že pošle.

* francoski igralec grškega rodu.

Razglednice za swap

Prijavila sem se na swap, ki ga organizira Hanna s Švedske. Pravila so preprosta: deset razglednic, ki NISO KUPLJENE, ampak sem jih na tak in drugačen način naredila sama, pošljem desetim osebam, katere mi je dodelila organizatorka. Pasulj, aneda?!
Vic je, da me je začela zadnjih par dni malo prpa. Nekako mi stvari, ki sem jih nameravala poslati, ne zdijo ... dobre. Oz. začela sem razmišljati, da bi naredila razglednice iz svojih fotografij. Ali pa sploh nič (res hud primer prpe, ni kaj). OK, ne bom bankrotirala zaradi tistih 6 dolarjev. Ampak ... šment ... nekako  sem se zavezala, anede?! Res bi bilo grdo od mene, če stisnem rep med noge.
Dobro.
Sem se pač sprijaznila, bom poslala, kar sem pripravila.
 Ampak ... (spet ampak) ... nova dilema. Najprej naj pokažem, za kaj gre:

Torej, risba vasice. Samo bel papir in črte. Dilema je naslednja: ali naj metnem kaj barve?
No, pa sem naredila eksperiment:

Bakrena straha na turnu. E?
Ali pa rdeče strehce, pa ne vse?

Ali pa zlata streha mošeje in medrese?

Je pa tudi varianta, da pobarvam vse, kot sem to počela včasih. Ne vem pa, kam sem te izradke med selitvijo dala (domača naloga: poišči jih!!)
No, na koncu sem se odločila, da bom naredila vse to: nekatere poslala nepobarvane, pri nekaterih bom vrgla barve samo na detajl, pri parih pa si bom dala duška in pobarvala, kar se bo pobarvati dalo.

Nadaljevanje sledi.