Križ sam je zelo visok, stoji na rahli nabrežini na razpotju, poleg pa je ta železna konstrukcija. Zanima me, kaj je bilo prej.
četrtek, 31. oktober 2013
Obcestni križi. 98
Raztez.
Križ sam je zelo visok, stoji na rahli nabrežini na razpotju, poleg pa je ta železna konstrukcija. Zanima me, kaj je bilo prej.
Križ sam je zelo visok, stoji na rahli nabrežini na razpotju, poleg pa je ta železna konstrukcija. Zanima me, kaj je bilo prej.
četrtek, 24. oktober 2013
Obcestni križi. 97
Raztez.
Naselje se, kot tudi njegovo ime pove, razteza. Hiše so nametane po gričih in dolinicah. Verjetno sem še kje kakega spregledala, skratka, ti kraji imajo potencial. Tale pa mislim, da ni še dolgo tu.
Naselje se, kot tudi njegovo ime pove, razteza. Hiše so nametane po gričih in dolinicah. Verjetno sem še kje kakega spregledala, skratka, ti kraji imajo potencial. Tale pa mislim, da ni še dolgo tu.
četrtek, 17. oktober 2013
četrtek, 10. oktober 2013
Obcestni križi. 95
Še enkrat Brežice/Šentlenart. Pravzaprav nisem čisto prepričana, ali sodi v to zbirko.
Stoji namreč v obzidanem prostoru, na nekdanjem pokopališču pri cerkvi sv. Lenarta.
Ma dobro, ob cesti je.
Stoji namreč v obzidanem prostoru, na nekdanjem pokopališču pri cerkvi sv. Lenarta.
Ma dobro, ob cesti je.
ponedeljek, 7. oktober 2013
Forma viva 2013
Vsaki dve leti se park lesenih skulptur okoli kostanjeviškega samostana obogati za nekaj kipov. Letos so sodelovali trije prav zanimivi umetniki.Pojdimo od začetka.
Ko od Vratarnice zavijete desno in potem levo vštric s potokom, je blizu mostička prva skulptura:
V bistvu gre za skupino treh kipov, ki me spominjajo nekaj kar sem videla v knjigi o južnoameriških orhidejah. Tretji del skupine stoji v potoku:
Avtorica je Bolgarka Liliya Pobornikova, skulptura pa se imenuje Cvet.
Malo naprej je nekaj, kar je podobno narobe obrnjenemu čolnu, narejenemu iz hlodov.
Avtor Ladje je Donald Buglass z Nove Zelandije. Že vidim, kako se bodo v režah zaredile divje čebele, čmrlji, srčeni, mravlje ...
Na zadnjem dvorišču stoji velika tridimenzionalna QR koda:
Me prav zanima, kaj "odpira". Njen avtor je Slovenec Mitja Stanek.
Več o umetnikih in kostanjeviški formi vivi lahko izveste TUKAJ.
Ko od Vratarnice zavijete desno in potem levo vštric s potokom, je blizu mostička prva skulptura:
V bistvu gre za skupino treh kipov, ki me spominjajo nekaj kar sem videla v knjigi o južnoameriških orhidejah. Tretji del skupine stoji v potoku:
Avtorica je Bolgarka Liliya Pobornikova, skulptura pa se imenuje Cvet.
Malo naprej je nekaj, kar je podobno narobe obrnjenemu čolnu, narejenemu iz hlodov.
Avtor Ladje je Donald Buglass z Nove Zelandije. Že vidim, kako se bodo v režah zaredile divje čebele, čmrlji, srčeni, mravlje ...
Na zadnjem dvorišču stoji velika tridimenzionalna QR koda:
Me prav zanima, kaj "odpira". Njen avtor je Slovenec Mitja Stanek.
Več o umetnikih in kostanjeviški formi vivi lahko izveste TUKAJ.
sobota, 5. oktober 2013
Glasbena inventura
Medtem ko se ukvarjam s tem zapisom, po sobi okoli mene odmevajo Abbine vesele pesmice, ob meni pa stoji manjši kupček cedejk.
"Izbrana dela" Arika Einsteina
Hm ... Ne vem, kako naj drugače rečem, ampak tole je bil nekoliko zgrešen nakup. Precej sem razočarana nad tem kompletom 5 cedejev, kjer je podan pregled dolge in uspešne Einsteinove kariere. Verjetno sem njegova največja in edina oboževalka v krogu najmanj stotih kilometrov, vendar me je naknadno posneta glasba pri nekaterih komadih pošteno razjezila. Peta plošča pa me je spravila v žalost sama po sebi. Njegovo "druženje" z mizrahi slogom z redkimi izjemami ni ravno posrečeno izpadlo.
Zoran Predin in Mar Django quartet: Ljubimec iz omare
Luštno, veselo, sempatammetalno.
You're the tops (the classic songs of Cole Porter)
Všeč.
Ivan Zajc: Nikola Šubić Zrinski
Zadnji nakup. Moja najljubša opera. Zgodba o hrvaškem banu, ki se je s peščico mož pogumno boril proti Turkom. Zadeva se seveda za "naše" ni dobro končala.
"Izbrana dela" Arika Einsteina
Hm ... Ne vem, kako naj drugače rečem, ampak tole je bil nekoliko zgrešen nakup. Precej sem razočarana nad tem kompletom 5 cedejev, kjer je podan pregled dolge in uspešne Einsteinove kariere. Verjetno sem njegova največja in edina oboževalka v krogu najmanj stotih kilometrov, vendar me je naknadno posneta glasba pri nekaterih komadih pošteno razjezila. Peta plošča pa me je spravila v žalost sama po sebi. Njegovo "druženje" z mizrahi slogom z redkimi izjemami ni ravno posrečeno izpadlo.
Zoran Predin in Mar Django quartet: Ljubimec iz omare
Luštno, veselo, sempatammetalno.
You're the tops (the classic songs of Cole Porter)
Všeč.
Ivan Zajc: Nikola Šubić Zrinski
Zadnji nakup. Moja najljubša opera. Zgodba o hrvaškem banu, ki se je s peščico mož pogumno boril proti Turkom. Zadeva se seveda za "naše" ni dobro končala.
četrtek, 3. oktober 2013
sreda, 2. oktober 2013
Šal z vlaka. Drugi poskus.
Se spomnite tega šala? No ja, po parih mesecih pacanja v vrečki, polni lavandinih hlapov, ga je doletela usoda marsikaterega mojega izdelka - iz njega sem potegnila igle ... in se ga lotila znova. Barve (malo drugače zložene) oz. material, patentni vzorec in funkcija bodo ostali isti. Dobila sem tudi nov zagon in mi gre pletenje zelo hitro od rok.
Končni izdelek pokažem, ko bo gotov.
Končni izdelek pokažem, ko bo gotov.
nedelja, 29. september 2013
Ero sa onoga svijeta
Včeraj sem svoji "zbirki" ... kako že pravijo ... "hrvaških glasbenih mojstrovin"* dodala še eno. Najprej me je malo zmedlo, ker ni imela uverture. Ampak ta tako in tako ni obvezna, anede? Kako sploh oceniti ali je predstava dobra ali slaba? Oz. če je izvedba
uspela ali ne? Kar se meni tiče, če se igralci in/ali pevci ravno ne
prevračajo pijani po odru in če sopranistki sredi arije ne poči glas,
potem je bila predstava dobra. Itak pa vse pove aplavz na koncu. In ta je bil res glasen. Naslednjič bom tudi jaz kričala "bravo".
Scena je bila vsa v toplih odtenkih. Zlata in rumena in bakrena ... Izpod stropa so letela rdeča jabolka in v nekem prizoru so spustili na laksu viseča srčeca, rdeča (gospodična poleg mene je glasno vzkliknila). Na oder so pripeljali dva konja. Belega in malo manjšega, rjavega. Prava pravcata konja. Imela sta vsaj svoj spremljevalko. V zadnjem dejanju so belemu zboristke nosile jabolka, ki jih je z užitkom in špricaje okoli sebe hrustal. Nista se prišla priklonit na koncu. Moški so imeli vsi enake volnene črtaste nogavice. In plašči, ki so jih ženske nosile v zadnjem dejanju, so bili prekrasni. In pri plesu na koncu* sem se spet razcmoljila.
Glavni junak, torej pevec, ki ga je pel, je bil za moj okus malo prestar. Ne vem, zakaj si Erota vedno predstavljam kot mladca na spodnji strani tridesetih. Đula je bila - hvala bogu - mlada punca z močnim nastopom, ne pa zimska hruška, ki se pojavlja na slikah v gledališkem listu.
*ne, to ni iz včerajšnje predstave
Scena je bila vsa v toplih odtenkih. Zlata in rumena in bakrena ... Izpod stropa so letela rdeča jabolka in v nekem prizoru so spustili na laksu viseča srčeca, rdeča (gospodična poleg mene je glasno vzkliknila). Na oder so pripeljali dva konja. Belega in malo manjšega, rjavega. Prava pravcata konja. Imela sta vsaj svoj spremljevalko. V zadnjem dejanju so belemu zboristke nosile jabolka, ki jih je z užitkom in špricaje okoli sebe hrustal. Nista se prišla priklonit na koncu. Moški so imeli vsi enake volnene črtaste nogavice. In plašči, ki so jih ženske nosile v zadnjem dejanju, so bili prekrasni. In pri plesu na koncu* sem se spet razcmoljila.
Glavni junak, torej pevec, ki ga je pel, je bil za moj okus malo prestar. Ne vem, zakaj si Erota vedno predstavljam kot mladca na spodnji strani tridesetih. Đula je bila - hvala bogu - mlada punca z močnim nastopom, ne pa zimska hruška, ki se pojavlja na slikah v gledališkem listu.
*ne, to ni iz včerajšnje predstave
četrtek, 26. september 2013
Obcestni križi. 93
Šmaver.
Ste bili že kdaj v krajih, kjer je v zraku en tak nenavaden občutek revščine? Ne samo sedanje, ampak stoletja stare.
Ste bili že kdaj v krajih, kjer je v zraku en tak nenavaden občutek revščine? Ne samo sedanje, ampak stoletja stare.
Naročite se na:
Objave (Atom)