Danes se je na drugi strani prehoda peljal pesnik. Vsaj mislim, da je bil pesnik. Imel je debel zvezek s črtastimi listi, v katerega je celo pot nekaj zapisoval. Sem enkrat vrgla uč in je imel vse na pol vrstice.
No, mogoče je bil pa kuhar in si je zapisoval recepte.
Jest sem pa pletla. Končno.
Včeraj sem zamudila vlak ob štirih in sem izkoristila priložnost pa šla v Konzorcija na
Frankfurt po Frankfurtu. Žal ni bilo tam ničesar, zaradi česa bi segla v žep ali padla vznak. Potem sem jo mahnila še na drugo stran knjigarne, kjer imajo knjige o umetnosti in oblikovanju, ja, tudi o ročnih delih. malo sem prelistala eno kar debelo knjigo o pletenju.
In moji prsti so postali nervozni.
Danes zjutraj sem okoli zvrnila vrečko z ostanki volne. En tak kupček bunkic, s katereim imam nejasne načrte. Iz debelejše volne bo verjetno kapa. Iz tanjše sem začela šal, tak črtast, v vsehmogočih barvah. V patentnem vzorcu. Za začetek sem s seboj na vlak vzela najmanjše bunkice - umazano belo, roza in zarostano rdečo. Ampak premalo. Prehitro pletem.
Ja, zdaj znam tudi patentni vzorec, hehe. Hvala
Adriani.
