Od čestitk in ovojnega papirja

Ranjka radeška papirja blagega spomina je med drugim izdelovala tudi trši papir oz. v papirnicah ga vodijo pod "karton", ki je po eni strani gladek in po drugi hrapav, zlagat se pa da samo v eno smer. Iz takega kartona so delali tudi blokce z razglednicami. Sicer je te vrste papir za kake bolj delikatne risbe bolj neroden, ampak meni je čisto dobro služil, ko sem pozimi ustvarjala na svoje umetnije za swap.
Spomladi sem nekaj pospravljala škatle v rezervni sobi in našla par pol neke gumijaste zadeve. Še zmeraj ne vem, kako se ji reče, ampak pred parimi leti sem iz nje delal štampiljke za novoletne čestitke. Tudi te pole sem potegnila iz omare.
Torej, da ne dolgovezim. Naredila sem nekaj novih štampiljk, vzela tempere (ne najboljša izbira, kasneje sem kupila akrilne barve), čopič, malenkost vode in veliko polo radeškega kartona.






Nato sem v pogon spravila še rezalnik papirja in dobila sem čeden kupček čestitk. Ena je bila taka (nekdo jo je že dobil za rojstni dan)



druga drugačna



tretja se je izcimila tako



... vsaka je posebna.

Nekako v tistem času je imela rojstni dan tudi moja mama. Ker imam vedno težave, ko je treba nabaviti ovojni papir, sem namesto pisanih, bleščečih ovijalnih kupila nekaj navadnega belega ovojnega papirja in ga poštempljala.



Nakup tega papirja ni bil najboljša ideja, kerje bil pretanek, vendar sem se za prihodnje projekte preskrbela z malo bolj konkretnim materialom.
Trenutno imam skromen a ubav asortima štampiljk in barv, vendar imam še velike načrte. Samo čas in voljo rabim.

Obcestni križi. 53

Armeško. No, tam nekje.

Še nekaj dokončanih prtičkov

Moja mati so si pred časom zaželeli narediti prtiček. Dala sem ji nekaj prejic in kos bele paname, kaj se je pa potem dogajalo, pa nisem izvedela do pred kratkim, ko je po zgleda eni pospravlanciji prinesla nazaj dva kosa blaga - nedokončan prtiček in še eno podolgovato zadevo.
Nedokončanemu, vezenemu z dvema odtenkoma modre, je manjkal samo en cvetek.



Izbira barv mi je bila malo hecna, ampak vse skupaj ima nek svoj čar/žar.



Tista podolgovata zadeva naj bi bila naprej tkanica, na koncu sem jo razrezala in naredila dva prtička - modrega



in rdečega.



Vzorci so iz knjige Narodne vezenine na Slovenskem.

Od ponesrečenih veziljskih projektov

Februarja, takrat ko je zapadel tisti veliki sneg, ko je bil praznik in ko sem imela dva dni fraj, da uredim zadevščine okoli avta in ko sem bila bolna, sem začela vesti precej velik prt.

In oni dan sem ga razrezala. Zadeva se ni izšla, kot sem si zamislila. Poleg tega pa sem prišla že tako daleč, da bi bilo tega preveč za parat. Prazen kos v sredini bom porabila za malo večji prtiček, rože na robovih, ki sem jih že končala, bom dala v okvirčke,

ostalo blago pa bom porabila za en prav poseben projekt, o katerem bo tudi tu govora.

Obcestni križi. 52

Med Koprivnico in Velikim Kamnom

Od pletenja na vlaku

Naj se pohvalim, da je sem od prejšnje srede naredila že ok. 20 cm tistegakarkoližebo.

 

Popletla sem pet klobkov (če se jim lahko tako reče) volne, trenutno delam s sivo in nekakšno umazanotemnorjavo. Končno sem tudi spravila v uporabo števec za vrste.

 
 Juhu.

Obcestni križi. 51

Koprivnica.

Na vlaku

Danes se je na drugi strani prehoda peljal pesnik. Vsaj mislim, da je bil pesnik. Imel je debel zvezek s črtastimi listi, v katerega je celo pot nekaj zapisoval. Sem enkrat vrgla uč in je imel vse na pol vrstice.
No, mogoče je bil pa kuhar in si je zapisoval recepte.
Jest sem pa pletla. Končno.
Včeraj sem zamudila vlak ob štirih in sem izkoristila  priložnost pa šla v Konzorcija na Frankfurt po Frankfurtu. Žal ni bilo tam ničesar, zaradi česa bi segla v žep ali padla vznak. Potem sem jo mahnila še na drugo stran knjigarne, kjer imajo knjige o umetnosti in oblikovanju, ja, tudi o ročnih delih. malo sem prelistala eno kar debelo knjigo o pletenju.
In moji prsti so postali nervozni.
Danes zjutraj sem okoli zvrnila vrečko z ostanki volne. En tak kupček bunkic, s katereim imam nejasne načrte. Iz debelejše volne bo verjetno kapa. Iz tanjše sem začela šal, tak črtast, v vsehmogočih barvah. V patentnem vzorcu. Za začetek sem s seboj na vlak vzela najmanjše bunkice - umazano belo, roza in zarostano rdečo. Ampak premalo. Prehitro pletem.
Ja, zdaj znam tudi patentni vzorec, hehe. Hvala Adriani.

Zenzuht ali nekaj takega

Strašno se mi štrika. Al kaj, ko sem si naredila velik kup nedokončanih veziljskih projektov.

Obcestni križi. 50

Verjetno sem bila stara par dni, ko so me pred 30 i kusur let prvič peljali mimo njega. V tem času so mu vsaj enkrat (vsaj tolikokrat se spomnim) zamenjali ogrodje. Vedno pa pozno spomladi okoli njega cvetijo divje vrtnice.
Stolovnik.

Čestitke 2012 - predogled

... samo malo rajcam.

Obcestni križi. 49

Veliki Dol. Drugič.