Zadnji dve košarici sta mi kar zleteli izpod rok.
Št. 3 je največja do sedaj.
V enem od trakov je bil tudi kos traku za pas s kavbojk. Ker se mi ni dalo mučiti z vbadanjem igle skozenj, sem naslednjo vrsto prišila kar okoli njega.
Tudi sem se brez sramu zložila trak, če se mi je zdelo, da je pretanek, pa če je vrsta začela iti vija vaja, sem vdolbino z nečim zapolnila. V glavnem, marsikaj sem se naučila.
Št. 4 bi morala bi ovalna.
Pa jo je na koncu na okroglo potegnilo. Nič zato.
petek, 28. avgust 2015
torek, 25. avgust 2015
366. Od 19. do 25. avgusta 2015 (od sv. Bernarda Tolomeia do sv. Ludvika, kralja, devetega svojega imena)
Evo, evo, košarice so že dobile
svojo namembnost.
19. avgust 2015 |
Res smo imeli nekaj deževnih dni prejšnji teden ...
ampak ni bilo TAKE sile.
20. avgust 2015 |
Na parkirišču je poleg mojega konjička
par dni stal ameriški grmovnik s takimi leeeepimi platišči ...
saj se temu menda reče platišče?
21. avgust 2015 |
22. avgust 2015 - Novo mesto |
Po jeseni diši.
Dnevi imajo popoldan že neko
otožno svetlobo.
23. avgust 2015 - Anovec |
24. avgust 2015 - Gosposka, Lj. |
Današnjega deževnega vremena
so vesele vsaj rožice.
25. avgust 2015 - Slovenska, Lj. |
Naj še povem, da 366 naslednji teden ne bo v torek,
ampak, če bo bog dal in sreča junaška, v petek ali soboto.
Ker grem to soboto na morje.
ponedeljek, 24. avgust 2015
Projekt tako malo mimogrede
Torej, iz ene od vrečk, ki sem se jih spravila med dopustom praznit, sem izkopala tudi nekaj jutastih odrezkov. Očitno imam nekje lepo obrezan kos vrečevine. Šlo je za trakove, na eni strani malo širše, na drugi pa samo par niti. Potem se je pri roki znašla še vrečka s prejicami. Že nekaj časa pa sem fantazirala o vezenini s kvadratki.
Poskusila sem se tudi v malo drugačnih tehnikah vezenja in kmbinirala barve:
Bila je dobra vaja za kak prihodnji večji projekt.
Poskusila sem se tudi v malo drugačnih tehnikah vezenja in kmbinirala barve:
Bila je dobra vaja za kak prihodnji večji projekt.
petek, 21. avgust 2015
Borša
Celo življenje sem si želela imeti boršo. To je taka podolgovata torba, ki se nosi preko telesa, no, vsaj moja razlaga je taka. Mornarska torba, skratka. No, sem oni dan pospravljala hlačnice in podobne ostanke od kavbojk (zdaj imam zložene v gajbici, po barvah). In sem zunaj pustila par velikih kosov. Pa sem si v precej hitrem času sešila tako veliko torbo.
Našla sem tudi par metrov modre špage:
No, po nevemkoliko poskusih mi je uspelo narediti tudi dve gumbnici, skozi katero sem jo napeljala:
Na sredini ima tudi zadrgo, da se ravno ne odpira zgoraj za vsako figo.
Po prvem testiranju sem ugotovila, da gre vanjo ogromno stvari, da bom pa morala naredit nekakšne blaznice, ker me je špaga rezala v ramena. Pa pri izdelavi dna sem nekaj narobe izmerila, ampak to so take malenkosti.
Našla sem tudi par metrov modre špage:
No, po nevemkoliko poskusih mi je uspelo narediti tudi dve gumbnici, skozi katero sem jo napeljala:
Na sredini ima tudi zadrgo, da se ravno ne odpira zgoraj za vsako figo.
Po prvem testiranju sem ugotovila, da gre vanjo ogromno stvari, da bom pa morala naredit nekakšne blaznice, ker me je špaga rezala v ramena. Pa pri izdelavi dna sem nekaj narobe izmerila, ampak to so take malenkosti.
četrtek, 20. avgust 2015
sreda, 19. avgust 2015
Košarica 2
Nisem čiiiisto zadovoljna z njo.
Verjetno je problem v tem, ker so bili v traku različne vrste tkanin, od tankih navadnih bombažev do đinsa in žameta, tako da je rob šel malo gori, malo doli.
Pa tudi "stene" so šle malo simo-tamo.
Ma dobra je.
Verjetno je problem v tem, ker so bili v traku različne vrste tkanin, od tankih navadnih bombažev do đinsa in žameta, tako da je rob šel malo gori, malo doli.
Pa tudi "stene" so šle malo simo-tamo.
Ma dobra je.
torek, 18. avgust 2015
366. 12.-18. avgust 2015 (od Inocenta, papeža, enajstega svojega imena, do Helene, cesarice)
Nov teden, nove dogodivščine.
Na polju, blizu Velikega Podloga,
stoji cerkev. Mislim, da je posvečena sv. Miklavžu tj. Nikolaju,
ampak ne me za besedo držat.
Je pa precej zaribano pridet do sem.
Pa če mene vprašate, je to en zelo neprijeten kraj,
z zelo neprijetnim ozračjem.
12. 8. 2015 |
... za razliko od kostanjeviškega kloštra.
Ure bi lahko hodila tam okoli in
sedela na dvorišču.
Detajl na fotki je z vratarnice, tj. tam, kjer lahko kupite vstopnice.
13. 8. 2015 |
Med drugim sem se pretekle dneve ukvarjala tudi z
drobnimi vezeninami, ki bodo prišle v
medaljon. Stvar je taka, da pod ovalninm stekelcem,
ki pride na vrhu, drugače zgledajo kot v naturi.
Bo še malo treba delati z njimi.
14. 8. 2015 |
Pobrala sem nekaj ostankov volne po hiši in
se lotila štrikanja.
Ena kapa je že narejena,
druga je ravno v delu. Materiala imam še
za vsaj dve.
15. 8. 2015 |
16. 8. 2015 |
No, pa sem spet v Ljubljani. Ne vem,
če sem že omenila, vendar se, kadar imam proste dneve,
glavnega mesta izogibam.
Tja bi šla samo v primeru življenja in smrti.
Je pa fino bit nekaj časa odsoten,
ker potem se najde vse sorte zanimivih novosti.
Dama s te nalepke s stebra pri uršulinkah me spominja na
grško boginjo ali nekaj takega. Se pa zdajle
ne morem spomnit njenega imena. Lahko pa, daje že mrtva.
Ampak na en poseben način lepa.
17. 8. 2015 |
Odsev z Name je zjutraj na poštni zgradbo,
popoldan pa polegne po lepih novih tlkakovcih.
18. 8. 2015 |
P. s.: Sv. Helena je zaščitnica ločencev in arheologov. Svašta.
Oznake:
366,
flora,
grafiti,
kostanjevica na krki,
križci,
krško in okolica,
ljubljana,
pletenje,
ročna dela,
veliki podlog,
verska arhitektura,
vezenje
nedelja, 16. avgust 2015
Košarica, drugič (v delu)
Ostankom kar ni konca. Mislim, da jih še imam za velik kup košaric. Trenutno je v delu druga. Odločila pa sem se, da bo ta brez žice.
Trdnost sem poskusila doseči s posebej močnim zategnjenjem niti, ker zaenkrat deluje.
Zavihanje robov sem dosegla tako, da sem na neki točki pri zategovanju vrsto potegnila navznoter.
V začetku sem trakove vezala skupaj s cvirnom, pa je bilo to početje precej nerodno in ker je v igri vedno manj trakov, sem jih zašila skupaj s šivalnim strojem.
V tem traku so taki, normalno veliki kosi blaga, tiste še manjše sem pa ... kako bi rekla ... nabrala skupaj in spustila pod iglo.
Zraven bom, če bo bog dal zdravja, dodala še razne ostanke, ki so se nabrali od nekega usputnega projekta. V glavnem so to vrečevinaste niti.
Trdnost sem poskusila doseči s posebej močnim zategnjenjem niti, ker zaenkrat deluje.
Zavihanje robov sem dosegla tako, da sem na neki točki pri zategovanju vrsto potegnila navznoter.
V začetku sem trakove vezala skupaj s cvirnom, pa je bilo to početje precej nerodno in ker je v igri vedno manj trakov, sem jih zašila skupaj s šivalnim strojem.
V tem traku so taki, normalno veliki kosi blaga, tiste še manjše sem pa ... kako bi rekla ... nabrala skupaj in spustila pod iglo.
Zraven bom, če bo bog dal zdravja, dodala še razne ostanke, ki so se nabrali od nekega usputnega projekta. V glavnem so to vrečevinaste niti.
četrtek, 13. avgust 2015
sreda, 12. avgust 2015
Košarica
Vsi, ki se ukvarjamo s tekstilom, se običajno na koncu vsakega projekta znajdemo pred večjim ali manjšim kupom odpadkov. Svoje sem nekaj časa rezala na še majhne kose
(za kar mi je zdaj nekoliko žal), nekaj tega sem porabila kot polnilo za medvede iz žametnih hlač, nekaj za kvačkane žoge ... Potem pa se mi je na mizi naredil še kupček žice, ki sem jo potegnila iz modrega in rdečega satenastega traku. Bilo mi je je žal zavreči. Ah, včasih sem taka oherna stara krava.
Najprej sem mislila iz vsega tega naredit nekaj drugega. Zadeva se, mimogrede, ni izšla. No, potem sem pa poskusila naslednje: žico sem ovila okoli daljših trakov blaga, vzela rdeč kvačkanec in začela šivati v krog.
Rdečo nit sem kmalu opustila, ker je bila barva "premočna". Našla pa sem škatlo z nitmi, ki sem jih potegnila iz prtičkov (še en prišparek, ki je končno našel svoje mesto, hehehe).
Mislila sem, da bo nastalo nekaj okroglega, ampak na neki točki se je stvar začela vihat na noter, tako da je nastala košarica.
Ne vem pa, kaj se bo zgodilo, ko bo kovina začela korozirat. Mogoče bo zanimivo.
(za kar mi je zdaj nekoliko žal), nekaj tega sem porabila kot polnilo za medvede iz žametnih hlač, nekaj za kvačkane žoge ... Potem pa se mi je na mizi naredil še kupček žice, ki sem jo potegnila iz modrega in rdečega satenastega traku. Bilo mi je je žal zavreči. Ah, včasih sem taka oherna stara krava.
Najprej sem mislila iz vsega tega naredit nekaj drugega. Zadeva se, mimogrede, ni izšla. No, potem sem pa poskusila naslednje: žico sem ovila okoli daljših trakov blaga, vzela rdeč kvačkanec in začela šivati v krog.
Rdečo nit sem kmalu opustila, ker je bila barva "premočna". Našla pa sem škatlo z nitmi, ki sem jih potegnila iz prtičkov (še en prišparek, ki je končno našel svoje mesto, hehehe).
Mislila sem, da bo nastalo nekaj okroglega, ampak na neki točki se je stvar začela vihat na noter, tako da je nastala košarica.
Zaradi žice je zadeva precej čvrsta.
Ne vem pa, kaj se bo zgodilo, ko bo kovina začela korozirat. Mogoče bo zanimivo.
torek, 11. avgust 2015
366. Med 5. in 11. avgustom 2015 (od dneva sv. Albrechta Duererja (po koledarju ameriške episkopalne cerkve) do sv. Klare Asiške)
Vsem damam in gospodom, ki se ukvarjajo z ročnimi deli,
posebno takimi, ki vključujejo šivanke in vse druge vrste igel,
naj najprej zaželim vesel praznik naše zaščitnice,
sv. Klare Asiške.
Naj nam bo natančen vbod!!
Divji kostanj, ajda in
kos avtoceste blizu Viher - moje novo mesto
za fotografiranje izdelkov.
5. avgust 2015 |
Čeprav so dnevi vroči, se včasih najde kaka
zaplata meglice, ki jo presije sonce.
Npr. v soteski, na začetku katere piše
Osredek
6. avgust 2015 |
Temule pravim navdih.
Okoli se mi valja kos blaga,
bom ga onečastila z nečim takim ...
enkrat pozimi verjetno.
Drugače sem ga snela v izložbi ene brežiške pekarije.
7. avgust 2015 |
Torej ... gobarji v moji familiji so izgubili pamet
in prišli domov z gobami.
Veliko gobami.
Potem ko smo jih očistili in narezaili in lepo zložili na sonce,
je po parih urah iz cca 10 metrov
nastalo suhega gobovja za
cca srednje veliko papirnato vrečko.
8. avgust 2015 |
Avto smo pustili pri podsreškem gradu in šli do Svetih gor.
Dve uri tja in dve uri nazaj.
9. avgust 2015 |
Šele na fotografiji sem opazila,
kako osuplo oz. skrajno šokirano zgleda
škof nad "vhodom" v cerkev kostanjeviškega samostana.
"Vhodom", ker se skozi tista vrata
pravzaprav ne pride čisto v cerkev,
ampak na nekakšno dvorišče. Verjetno pa je cerkev
nekoč segala vse do vrat.
10. avgust 2015 |
Malo za res pa malo za hec sem poskusila
pogruntati, komu pripada grb na ščitu.
Če je tazaresen, je bil v sorodu s
Aragoskimi (rumene in rdeče črte) in
Lancastri (rdeča vrtnica). Ah,
kaj vse sorte neuporabnega znanja
se mi valja po glavi.
Aja, grad Podsreda je spet odprt in
imajo par zanimivih novosti. Ne se jih izogibat.
P. s.: na isti dan kot Albrechta D. praznujejo tudi Matthiasa Gruenwalda in Lucasa Cranacha st. Rahlo sem šokirana. Kako jim je sploh prišlo kaj takega na misel?!
Naročite se na:
Objave (Atom)