sreda, 01. junij 2016

Konec tedna v Baden Badnu. 3

V tujih mestih in nedomačih posteljah se običajno zelo zgodaj zbujam, takoj ko se zdani. Tako je bilo tudi v nedeljo zjutraj, na začetku drugega dne v Baden Badnu. Za zajtrk je bilo še prezgodaj, sem pa vseeno sklenila opraviti eno zelo pomembno raziskavo - ugotoviti, koliko časa mi bo zvečer vzela pot iz hotela do dvorane, kjer bo koncert. Žal je ... torej ... raziskavo že na začetku vzel hudič, ker me je na vsakih par metrov premotila kaka interesantna reč. Npr. tale ornament:


Pa tale pogled v ulico:


Pa tale zelo prazna ulica, imenovana Sophienstrase, ki naj bi bila glavna nakupovalna ulica v mestu, z samimi imenitnimi trgovinami:


Pa tale fontana s štorkljami:


Vseeno mi je uspelo pridet do Kurhausa oz. zdraviliškega doma po naše, pred katerim stoji poletno gledališče:


O ne, koncert ni bil tukaj (glede na vreme tisti večer bi bila to zelo zanimiva zadeva, hehe), pač pa v dvorani v Kurhausu oz. natančneje igralnici.



Malo naprej od igralnice se pri tej utici in vrtičku začne sprehajalna pot (po kateri nisem šla). 



Ker so tulipani že odcveteli, za večino drugega cvetja pa je še prezgodaj, so okrasne čebule skorajda edina poživitev morda malo puste zelenine.


Še malo naprej je Trinkhalle. Po naše bi bilo to kot neka dvorana, v kateri se pije.


Zakaj se tako imenuje, nimam pojma, ker noter ni ničesar za popit. Samo tale dolga kolonada, kjer so na steni desno freske, na katerih so uprizorjene lokalne legende.


Na večini slik so vitezi in/ali gole ženske. Za vsakega nekaj, heheh.


Eden od mnogih glasnih prebivalcev zdraviliškega parka:


Kostanjeva aleja poleg letnega gledališča:


Naj nekaj razjasnim: ne zmeraj, ampak kadar imam dober dan, mi je načikana historistična arhitektura 19. stoletja sila všeč. Vsi tile stebrički, kartuše, obrazi, podporniki, listje, razčlenjene fasade ...ah.


Pa tale kovaški izdelček ... rečte, če ni imeniten?


Čeprav včasih zadeve pa le malo pobegnejo izpod nadzora. Človek bi ob pogledu na tole hišo pomislil, da je nekje na morju.


Še en vodnjak, ki so ga golobi izkoristili za kopalnico. 


Tole je razgled po parku pri Karakalovih termah, katerega infrastruktura na prvi pogled zgleda kot mešanec med Čateškimi Toplicami in Rogaško Slatino.


Potem sem šla na zajtrk. Kaj sem počela kasneje, pa v nadaljevanju.

(se nadaljuje)

Ni komentarjev:

Objavite komentar