Kakorkoli že, Baden Baden je staro zdravilišče. Nisem se pogljabljala v to, za kake težave so tamkajšnje vode dobre, vendar že Rimljanom dobro dele. Očitno so tudi Germanom, ki so prišli za njimi, bile všeč. Postale so slavne po vsej Evropi in tudi svetu. Zgradili so imenitne vile in hotele in potem nekega dne postavili še igralnico in igrali pomembno vlogo v svetovni književnosti.
No, torej, skozi mesto, po lepo urejeni, tlakovani strugi, teče reka Oos.
Tudi mestne ulice so tlakovane in povsod je polno imenitne arhitekture:
in živahnih izložb.
In fontanic.
In balkonov.
Ob glavni cesti imajo obešene zastave, nekaj v zvezi z olimpijskim gibanjem. Našla sem tudi slovensko!
Sem že omenila imenitno arhitekturo?
Povsod je veliko zelenja in cvetja.
Nekaterih rožic nisem še nikoli videla.
Pozabili niso niti Rimljanov.
Pravzaprav se vsa zdravilišča in kopališča nekje v tistem koncu, kjer je bilo tudi tisto prvo, rimsko. Malo nižje doli je tudi majhen muzej, posvečen temu obdobju mestne zgodovine.
V tej niši je fontanica, kjer iz stene teče vroča voda.
Tam je tudi samostan.
Velika greda, ki je, odkar so odcveteli tulipani, nekoliko pusta.
In gospa, ki bi lahko bila tudi rimska, ampak moje poznavanje umetnosti ni tako globoko.
To je bil torej prvi dan v Baden Badnu. Potem sem se stuširala, spila pivo iz piksne, odgledala pet minut podaljškov finala Bundeslige (naši so zmagali, hehe), nato pa mi je na oči padla tema.
(se nadaljuje)
Ni komentarjev:
Objavite komentar