nedelja, 29. november 2015

Barvanje blaga - rdeča pesa

Zadnjič mi je ostalo po kosilu za par prstov kisa od rdeče pese (in par kosov pese tudi). Tekočina je bila bogate temno rdeče barve. Ker se mi je ravno tisti čas po mizi valjalo nekaj kosov raznovrstnega blaga, sem, čisto iz radovednosti, v skledo dala dva kosa - leakril in bombaž. Ker je kisa bilo premalo, da bi se obe krpici lepo potopili vanj, sem dolila še nekaj vode, kar je bila verjetno napaka.






Po nekaj dneh sem ju potegnila ven in splahnila.
Bombažni kos je postal nekako rumenkast, z nekaj zelo nežno vijoličastimi madeži.


Leakril je sicer dobil nekaj barve, vendar je je več ostalo na obrobi iz bombačnega sukanca, ki je bila na krpici, še predno sem jo  potopila v "barvo".


Trenutno imam v paci par metrov belega bombažnega kvačkanca, ki sem ga prej dobro oprala, tudi z milom, kisa pa nisem razredčila.

sobota, 28. november 2015

Barvanje blaga - sprehod po gozdu

Najprej naj nekaj razjasnim: o barvanju blaga z naravnimi barvili nimam pet posto pojma. Vse, kar vem, je tisto, kar sem mimogrede pobrala ob prebiranju raznih blogov (in ob nesrečah s hrano ipd.), da bi se pa prav zavzeto lotila preučevanja kake literature na to temo, tako daleč pa še nisem prišla.
Torej, pred nekaj tedni sem naletela na blog gospe ki živi v gozdu blizu ameriške atlantske obale. Zelo mi je zelo všeč, kaj in kako počne. Ogledala sem si nekaj njenih filmčkov in komaj čakam, da se bom spet lotila premetavnja krpic, pa da poskusim kaj od tega, o čemer govori. Tu pa tam omenja tudi barvanje blaga, z indigom, železnimi opilki in raatlinami, pa še marsikaj drugega omenja. Zapomnila pa sem si, da železo korozivno vpliva na tekstil, zato ga je treba zelo previdno uporabljat.

To je moralo biti v petek ali soboto zvečer. V nedeljo zjutraj sem šla do oddajnika in sem med trpanjem stvari v nahrbtnik (robci, telefon, fotoaparat itd.) zraven stlačila tudi kos leakrila in trak bombažnega blaga, ki ga uporabljam za vezenje križcev.




Po poti sem pobirala razne reči - suho in zeleno listje, redke cvetove, lubje ipd.


Vmes je bil tudi šipek, ki ga kasneje nisem uporabila, ker ga nisem mogla spravit narazen (opomnik: kupi si že enkrat zložljiv nož!)
Potem sem naredila naslednje: v leakril sem zavila list bršljana


suh list


in rumen cvet.


Potem sem vse skupaj zvezala in dala na stran.


Itak vemo, da je leakril huda sintetika in nedavne izkušnje so pokazale, da je tole bilo verjetno zapravljanje časa in materiala.

V bombažno blago, ki ga kličemu tudi panama, sem zavila malo več tega:
ciklamin list (imela sem tudi cvet, pa ni prišel na vrsto)


dva suha lista


majhen košček bakrene žice, ki se je valjal tam okoli


rdečo jagodo


rumen cvetek


še eno rdečo jagodo


rdečkasto listje (verjetno od gozdne jagode)


cvet detelje


in lubje - smrekovo in hrastovo



pa še en rumen list


Tudi iz tega sem naredila klobaso.
Prvotni načrt je bil, da zadevo nekam zakopljem, pod drevo v listje, npr.. Za nekaj časa. Potem sem se spomnila, da je v listju veliko tanina, ki bo požrl barve iz stvari v klobasah. Nazadnje sem ju skrila v kup kamenja. Naslednjo nedeljo sem vse skupaj zalila z metnim čajem z limono (brez sladkorja, meda ipd.!).
Zadevi bosta ostali tam 4 mesece. Tj. preko zime, do prve nedelje po osmem marcu, če sem prav preračunala. Vmes bo padal dež, sneg, vse skupaj bo verjetno parkrat zmrznilo in odmrznilo ... Dogajala se bo skratka alkimija naravnih sil.
Mogoče bo pa vse skupaj splesnelo ali bojo tisti kup kamenja odpeljali ... in bom ostala brez rezultatov.


Jutri sledi nadaljevanje, v katerem bo govora o rdeči pesi.

petek, 27. november 2015

Zelo pisan šal

Gotov je! Gotov! Oni dan, ko sem šla gledat sneg na Orlico, sem ga vzela s seboj. Zelo je topel. Zelo zelo. In zelo dolg.



torek, 24. november 2015

366. Od 18. do 24. novembra 2015 (od latvijskega dneva republike do sv. Fermine)







18. 11. 2015
 Mislim, da sem že nekajkrat omenila, 
da imam rada staro arhitekturo. 
Na žel. postaji v Sevnici stoji tale zgradba, 
za katero nisem čisto sigurna, 
čemu je služila. 
Mi je
pa všeč kombinacija lesa in opeke.
19. 11. 15
Oni dan mi je ostalo od kosila za par prstov 
kisa od rdeče pese, torej tistega, 
v čemer je bila vložena. 
Vanjo sem namočila kos leakrila 
in kos paname. 
Leakril je sintetika, anede, 
in nekako nisem pričakovala, 
da bo kaj prida barve na njem ostalo. 
No, bom pokazala kasneje, kaj je nastalo.

20. 11. 15
Moja prva šiša. 
Kamenček se, presenetljivo, 
kar dobro drži v ovojčku.
Bo treba pa še veeeeliko vadit.

21. 11. 15

Mraz, ki je pritisnil, 
je za mene še vedno šok. 
Snega sem se sicer razveselila, 
ampak še se nisem navadila, 
da smo že čez pol novembra 
- in da bo drugi teden december. 

22. 11. 15 - grad Podsreda

Tisto malo časa, ki mi ga ostane potem, 
ko oddelam svoje v službi 
in se za silo naspim, 
sem sklenila končno organizirat. 
Lotila sem se puloverja in 
začela kultivirat svojo nemščino. 
Za začetek berem roman, 
ki se dogaja v Damasku, 
sposodila pa sem si jo, 
ker mi je bil všeč naslov.
Do sedaj se pravzaprav ne dogaja kaj dosti, 
ampak mislim, da smo glavna junaka spoznali nekaj strani nazaj, 
tako da se bo zdaj menda kaj razživelo. 
Sploh ni slaba knjiga, 
samo nemščina je zariban jezik

23. 11. 15
Arheologi na Slovenski cesti 
so si našli nov revir. 

24. 11. 15 - Slovenska c, Lj.




nedelja, 22. november 2015

Besofft (ali o družinskem drevesu in čudnih poteh genetike)

Včeraj sem se ga napila. Ponavadi tega ne počnem, ker potem postanem melanholična. Včeraj je bilo pa fajn. Mislim, fajn ... saj veste, kaj hočem povedat. Verjetno je za to zaslužna tudi družba. Res sem potem čutila potrebo, da bi hodila v krogih, in niti ne vem, če sem si zobe oprala. Spomnim pa se zdajle, da sem imela ustnice čisto temnomodre (pila sem črno vino) in sem se za trenutek ustrašila, da me je kaka srčna bolezen napadla preko noči. In zjutraj mi ni bilo dobro.
No, nekje pri 3 ali 4 litru, ki smo ga družno spraznili, pravi moj brat, ki me pozna že ohohoho let ... upam, da vas ne moti, ker ne omenjam številk ... da je pogruntal, komu sem podobna. Nekje na Štajerskem ima oče bratranca, ki ima hčer. Nikoli je še nisem videla. Pravi brat, da sva si podobni. In obe sva podobni moji stari mami. Ampak to zadnje so mi že dostikrat povedali.
Druga stvar, ki sem jo izvedela, se tiče mojih las. Imam zelo močne in goste lase. Ta trenutek sicer ne zgledajo prav posebno gosti, ker sem bila pri frizerju in vedno ji izrecno naročim, naj mi jih razredči. In potem ona nekaj naredi s škarjami. Torej, baje je prababica, mama maminega očeta, imela take lase. In mamina sestrična jih ima. Močne in goste. Njena hči ima pa lepe goste svetle lase, baje so tudi skodrani, pa si jih nesrečnica ravna. No, take lase so imele sestrične najinih starih očetov.
In naučila sem se novo nemško besedo. Pomeni zelo fajn, totalka pijan.

torek, 17. november 2015

366. 11. - 17. november 2015 (od Martina iz Toursa, škofa, do Gregorja iz Toursa, isto škofa)

Ta teden je bil nenavaden.  
Zgodila se mi je ena zanimiva stvar, 
zaradi katere sem trenutno 
v neki čudni napol otopelosti ...
skoraj kot bi bila zaljubljena.
No, dobro, pustimo zdaj to, 
mogoče vam bom kdaj kasneje kaj več napisala o tem. 
Zdaj pa me zanima, 
če ste že videli kdaj tako velikega prašnega mačka? 
Sem sigurna, da niste.

11. 11. 2015




Grad, gradiček ... 
Posebno imeniten izgleda, 
če se noter da svečko 
in ugasne luči. 
Samo ne tega pravit 
mojemu nečaku.  


12. 11. 15

Oni dan je na Ljubljano padla gosta megla. 
Zelo zanimivo. 
Baje je bil to včasih precej 
pogost pojav. 
Spomnila sem se 
na svojega ranjkega profesorja s fakultete, 
ki je vedel ogromno stvari. 
Enkrat nam je pravil zgodbo o natakarju, 
ki ga je prišel vprašat, 
kako nastane ljubljanska megla 
(nekaj o vlagi z Barja, 
ne me spraševat podrobnosti).

13. 11. 15 - Kongresni trg, Lj.


14. 11. 15

15. 11. 15
Naj vam povem nekaj 
o stvareh s 
spodnje fotografije. 
To so še zadnji ostanki materiala 
za šal.

16. 11. 15
 Kutina. 
Dobila sem jo od brata 
kot tolažilno darilo, 
ker ni hotel posaditi 
kutinovega drevesa. 
Ker ... kaj pa lahko počneš z njimi??!! 
Slive, marelice, ameriške borovnice ... 
samo kutine ne bo. 
Kadar se stanovanje dobro segreje, 
cela kuhinja 
diši po njej.

17. 11. 15


P. s.: ali veste, da je S. Kierkegaard svetnik Luteranske cerkve? Kaj človek vse ne izve ...
P. s. 2: pri tejli legendi osv. Martinu mi ena stvar ni čisto jasna: zakaj ni dal beraču celega plašča?

torek, 10. november 2015

366. Od 4. do 10. novembra 2015 (od Karla Boromejskega, kardinala, do Justa, nadškofa)

Ko sem škljocnila ograjo in drevo 
pred šolo na Vegovi, 
mi sprva ni bila všeč. 
Šele ko sem jo malo prej odprla, 
sem jo videla čisto drugače.

4. 11. 2015 - Vegova, Lj.

Kaj naj vam
povem o osletu? 
Le poglejte ta 
bister pogled!
5. 11. 2015
Še nekaj novic o šalu ...

6. 11. 2015

Na mizi mi je nekaj časa 
stal kupček leakrilnih krpic. 
Z njimi imam 
resne namene. 
Samo še šal končam in jopo ...


7. 11. 2015
 Nedelja je bila čudovita. 
A drevje se je že skoraj 
povsem ogolilo. 
Gozd, ki je preko pomladi in poletja 
senčen, 
je zdaj poln svetlobe 
in razgledov na modro nebo.

8. 11. 2015
Okraski po strogem centru mesta
se kar množijo. 
Po mojem mnenju je za te špase še zelo 
prezgodaj, 
ampak letos bi znalo bit lušno.

9. 11. 2015 - Prešernov trg, Lj.
 Samo še eno ...

10. 11. 2015 - Prešernov trg, Lj.

sreda, 4. november 2015

Od čipk in ostankov blaga in vrečk in škatel in ...

Pred nekaj dnevi sem našla spletno stran Amy Meissner, Američanke, ki živi na Aljaski in dela umetniške prešitke (zdi se mi, da sem si ravnokar izmislila novo besedo). Tj. kot prešite odeje, ampak so v bistvu bolj umetniške stvaritve, kot kolaži iz vse sorte tekstila, včasih pa zraven prišije še kamne in kosti in ne vem kaj še vse. Prav fantastične reči dela. Posebno mi je všeč (in bi strašno rada razmišljala na ta način), kakšen odnos ima do zadev, ki jih človek najde v trgovinah z rabljeno robo. Srajce in bluze in obleke (in čipkasto spodnje perilo), to sem že kupila pri njih pa jih razrezala in je nekaj od tega bratrančeva punčka dobila v odeji. Ampak kake prtičke in podobno, to je pa meni še vedno svetinja, ne glede na to, ali je industrijsko ali ročno delo al' je lepo al' ogabno. Amy Meissner se pa nič kaj dosti ne ženira zadevo razrezat, če si je to tako za svoj izdelek zamislila.
In kakor jo berem, cel čas razmišljam o vrečki čipk, ki jo imam doma. Pa o raznih ostankih blaga. In trakovih. In prejicah. Itd.
In tako ...
Ko končam ta šal, ki ga zdaj delam, pa jopo, ki jo bom delala naprej, bom začela vrečke pa škatle praznit. Bogme res.

torek, 3. november 2015

366. Od 28. oktobra do 3. novembra 2015 (od Jude Tadeja, apostola, do Huberta, škofa)

Arheologija je ena jako zanimiva veda. 
Mešanica knjigomoljstva in 
težaškega dela. 
Kratek čas sem celo razmišljala, 
da bi bila arheologinja, 
ampak ta smer ni prišla med prve tri izbire. 
Zato mi je pa zanimivo kukati čez ograjo na Slovenski cesti

28. oktober 2015 - Slovenska cesta, Lj.
 Še vedno tu pa tam kako fotografijo 
posnamem tako, malo preko ku?ca.

29. oktober 2015 - Tavčarjeva, Lj.
Veselii muci ima prijatelja! 
In zdaj tudi vem, čigav je rumeni bicikel!!

30. oktober 2015 - Trg francoske revolucije, Lj.

 Jesen ... 
Bala sem se, da bom vse to razkošje barv zaradi 
slabega zdravja zamudila. 
Pa mi je uspelo ujet lepo sončno popoldne ...

31. oktober 2015 - Osredek
... in ravno tako lepo (čeprav malo frišno) 
nedeljsko dopoldne. 
Poznate tisto Župančičevo uganko, 
katere rešitev je želod?

1. november 2015
 Pa recite, če niso gradbeni stroji 
simpatični!

2. november 2015 - Slovenska, Lj.

3. november 2015 - Miklošičeva, Lj.