Obcestni križi. 57

Osredek.

Glasbena inventura

Skozi leta se mi je nabral lep kup cedejk. Nekaj sem jih kupila, nekaj glasbe snela z neta. Imam celo poseben regal samo za to, vendar se je v zadnjih dveh letih postavitev, ki sem določila v začetku, vse nekaj razmuštrala. Med njimi je tudi dosti takih, ki sem jih mogoče zavrtela enkrat, največ dvakrat. In imam tudi en komplet (kot nekak zbrana dela), ki ga sploh še nikoli nisem odposlušala, sram me bodi.
Rada bi si vsak dan vzela vsaj sedemdeset minut, kolikor je ponavadi glasbe na cedejki, pa odposlušala eno. Pa naredila malo reda, kupčke, klasifikacijo , anede. Filmska, Etno, Izraelske ...

Trenutno odvrtene:

Zona Zamfirova (filmska)
kompilacija trde, primarne alpske glasbe
Arik Einstein in Šalom Hanoh: Plastiline
Elemental: Male stvari
Bossa di nova: Nova
The best of Paolo Conte

Obcestni križi. 56

Ob cesti na Sremič, tik nad zadnjimi videmskimi hišami.

Novoletne čestitke, izd. 2012 (zdaj pa zares)

V času, ko sem izdelovala miniaturice na ostankih blaga, je poleg rožic in ptičkov nastala tudi serija drobnih novoletnih jelk. Čeprav sem imela za letošnje čestitke druge zamisli, sem se odločila, da bodo spet na vrsti vezene.
Z delom sem začela že konec poletja. Najprej sem imela nekaj težav, ker sem pozabila, kako sem vezla prvotna drevesca. Nazadnje sem v brezčrten zvezek za vsako posamezno vezeninico naredila shemo, barve okraskov določila z zapletenim ... khm ... algoritmom, zvezde pa sem vezla po trenutnem navdihu.
Vezeninice sem prilepila na barven malo trši papir, to vse skupaj pa na vizitke iz radeškega kartona.
Naredila sem jih 29, najlepših 12 obdržala zase, ostale pa so šle k mami. Kmalu bojo na poti na razne strani ... em ... Evrope.



Nekaj jih bom verjetno še enkrat naredila za (morebitno) razstavo zgodaj poleti.
Celo serijo si lahko ogledate TUKAJ.

Temnomodra kapa s črtami

Pretekli vikend, med snežnim viharjem, je spod igel prišel še en projekt iz ostankov.



Narejena je iz volnic, ki sem jih januarja dobila od Silvije v Osijeku, malenkosti, ki je ostala od severnega morja, in nečesa, kar je stric našel v hiši, ki jo je pred nekaj časa podiral.



V glavnem, znešeno z vsej vetrov. Poleg tega sem se dala v trošek in kupila štiridesetcentimetrske krožne igle. Vendar sem morala pri notjemanju na vrhu le poseči po dvostranskih.
Malo mi je majhna. Ampak jest imam veliko glavo pa precej las. Vzela jo je mama.

Trenutno v delu: kapa iz raznih ostankov majšperšeke nike, ki bo verjetno imela ob strani rožico in par listov.

Obcestni križi. 55

Strmec pri Podsredi.
Ko sem z glavne ceste Podsreda-Senovo zavila na odcep proti gradu, sem ga zagledala ob poti sredi travnika.

 

Velik je. Res ogromen. Vsaj 3 metre visok. Ko sem ga gledala ... ne me imet za noro ... sem doživela nekaj skoraj kot religiozno izkušnjo.

Tako svetlo, tako tiho, (tako čisto)

Danes malo čez deveto, tempertura ok. minus deset.

Obcestni križi. 54

Mali Kamen. Všeč mi je venček iz modrih in roza cvetk.

Šal z vlaka - nadaljevanje

Uuuu redu, gremo naprej. Od zadnjič se je zgodilo par reči:
- odločila sem se, da delam šal
- spletla sem okoli pol metra

  

 oz. raje malo več (nisem šla merit, sem optimistka). V sredini se poveša po moje zaradi tega, ker delam z krožnimi iglami.

Še z druge strani:



- temnoumazano rjavi in sivi so sledile črna, nekakšna zlatkasta, sivobež in rdeča ...



- ... pri kateri pa se je ustavilo, ker je zmanjkalo volne.

- Vendar nikar obupat! Mama mi je danes prinesla vrečko raznih ostankov, celo nekakšnih polizdelkov, ki jih je našla pri stari mami. Ko se posušijo in jih bom previla, bojo pripravljeni za nadaljno akcijo.

Trenutno tudi v delu (iz druge vrečke ostankov): kapa.

Od čestitk in ovojnega papirja

Ranjka radeška papirja blagega spomina je med drugim izdelovala tudi trši papir oz. v papirnicah ga vodijo pod "karton", ki je po eni strani gladek in po drugi hrapav, zlagat se pa da samo v eno smer. Iz takega kartona so delali tudi blokce z razglednicami. Sicer je te vrste papir za kake bolj delikatne risbe bolj neroden, ampak meni je čisto dobro služil, ko sem pozimi ustvarjala na svoje umetnije za swap.
Spomladi sem nekaj pospravljala škatle v rezervni sobi in našla par pol neke gumijaste zadeve. Še zmeraj ne vem, kako se ji reče, ampak pred parimi leti sem iz nje delal štampiljke za novoletne čestitke. Tudi te pole sem potegnila iz omare.
Torej, da ne dolgovezim. Naredila sem nekaj novih štampiljk, vzela tempere (ne najboljša izbira, kasneje sem kupila akrilne barve), čopič, malenkost vode in veliko polo radeškega kartona.






Nato sem v pogon spravila še rezalnik papirja in dobila sem čeden kupček čestitk. Ena je bila taka (nekdo jo je že dobil za rojstni dan)



druga drugačna



tretja se je izcimila tako



... vsaka je posebna.

Nekako v tistem času je imela rojstni dan tudi moja mama. Ker imam vedno težave, ko je treba nabaviti ovojni papir, sem namesto pisanih, bleščečih ovijalnih kupila nekaj navadnega belega ovojnega papirja in ga poštempljala.



Nakup tega papirja ni bil najboljša ideja, kerje bil pretanek, vendar sem se za prihodnje projekte preskrbela z malo bolj konkretnim materialom.
Trenutno imam skromen a ubav asortima štampiljk in barv, vendar imam še velike načrte. Samo čas in voljo rabim.

Obcestni križi. 53

Armeško. No, tam nekje.

Še nekaj dokončanih prtičkov

Moja mati so si pred časom zaželeli narediti prtiček. Dala sem ji nekaj prejic in kos bele paname, kaj se je pa potem dogajalo, pa nisem izvedela do pred kratkim, ko je po zgleda eni pospravlanciji prinesla nazaj dva kosa blaga - nedokončan prtiček in še eno podolgovato zadevo.
Nedokončanemu, vezenemu z dvema odtenkoma modre, je manjkal samo en cvetek.



Izbira barv mi je bila malo hecna, ampak vse skupaj ima nek svoj čar/žar.



Tista podolgovata zadeva naj bi bila naprej tkanica, na koncu sem jo razrezala in naredila dva prtička - modrega



in rdečega.



Vzorci so iz knjige Narodne vezenine na Slovenskem.

Od ponesrečenih veziljskih projektov

Februarja, takrat ko je zapadel tisti veliki sneg, ko je bil praznik in ko sem imela dva dni fraj, da uredim zadevščine okoli avta in ko sem bila bolna, sem začela vesti precej velik prt.

In oni dan sem ga razrezala. Zadeva se ni izšla, kot sem si zamislila. Poleg tega pa sem prišla že tako daleč, da bi bilo tega preveč za parat. Prazen kos v sredini bom porabila za malo večji prtiček, rože na robovih, ki sem jih že končala, bom dala v okvirčke,

ostalo blago pa bom porabila za en prav poseben projekt, o katerem bo tudi tu govora.

Obcestni križi. 52

Med Koprivnico in Velikim Kamnom

Od pletenja na vlaku

Naj se pohvalim, da je sem od prejšnje srede naredila že ok. 20 cm tistegakarkoližebo.

 

Popletla sem pet klobkov (če se jim lahko tako reče) volne, trenutno delam s sivo in nekakšno umazanotemnorjavo. Končno sem tudi spravila v uporabo števec za vrste.

 
 Juhu.

Obcestni križi. 51

Koprivnica.

Na vlaku

Danes se je na drugi strani prehoda peljal pesnik. Vsaj mislim, da je bil pesnik. Imel je debel zvezek s črtastimi listi, v katerega je celo pot nekaj zapisoval. Sem enkrat vrgla uč in je imel vse na pol vrstice.
No, mogoče je bil pa kuhar in si je zapisoval recepte.
Jest sem pa pletla. Končno.
Včeraj sem zamudila vlak ob štirih in sem izkoristila  priložnost pa šla v Konzorcija na Frankfurt po Frankfurtu. Žal ni bilo tam ničesar, zaradi česa bi segla v žep ali padla vznak. Potem sem jo mahnila še na drugo stran knjigarne, kjer imajo knjige o umetnosti in oblikovanju, ja, tudi o ročnih delih. malo sem prelistala eno kar debelo knjigo o pletenju.
In moji prsti so postali nervozni.
Danes zjutraj sem okoli zvrnila vrečko z ostanki volne. En tak kupček bunkic, s katereim imam nejasne načrte. Iz debelejše volne bo verjetno kapa. Iz tanjše sem začela šal, tak črtast, v vsehmogočih barvah. V patentnem vzorcu. Za začetek sem s seboj na vlak vzela najmanjše bunkice - umazano belo, roza in zarostano rdečo. Ampak premalo. Prehitro pletem.
Ja, zdaj znam tudi patentni vzorec, hehe. Hvala Adriani.

Zenzuht ali nekaj takega

Strašno se mi štrika. Al kaj, ko sem si naredila velik kup nedokončanih veziljskih projektov.

Obcestni križi. 50

Verjetno sem bila stara par dni, ko so me pred 30 i kusur let prvič peljali mimo njega. V tem času so mu vsaj enkrat (vsaj tolikokrat se spomnim) zamenjali ogrodje. Vedno pa pozno spomladi okoli njega cvetijo divje vrtnice.
Stolovnik.

Čestitke 2012 - predogled

... samo malo rajcam.

Obcestni križi. 49

Veliki Dol. Drugič.

Čipkast šal

Pred časom, nekje na začetku leta sem pisala nekaj o načrtih za letos. Med njimi je bila tudi izdelava rdečega pletenega čipkastega šala. Medtem se je "rdeč" spremenil v "rjavo oranžen",

pravokotni pa v trikotnega.

Žal moram povedat, da po treh (!!) poskusih šala še vedno nimam. Eden od razlogov je, da izdelek oz. izdelki niso dosegali visokih kriterijev, ki sem jih postavila.

Drugi pa je, da sem med pletenjem imela preveč časa za razmišljanje, in na koncu sem prišla do ene zelo "pomembne" ugotovitve - da jest tega šala pravzaprav niti ne rabim, ker ga nima za kam imet.
Je pa bila skupaj je bila ena dolga in koristna učna ura. Zdaj vem marsikaj, česar pred tem poskusom nisem - kaj lahko, česa ne, na kaj je treba bit pozoren, kaj bi lahko (in morada nekoč v prihodnosti celo bom) naredila drugače. Ipd.
 

Vrečka z ostanki drugega (na slikah) in tretjega poskusa sedaj leži pod foteljem in čaka ... na mojo dobro voljo.

Plenk klomp

Zejle sem si zaželela pudinga. Ponavadi ga skuham iz dveh vrečk, dobim ene 6 šalčk, nekaj ga pa pustim v loncu. mi je potem gušt ropotat po njem, ko te ostanke strgam ven.

Še od torb

Kakšen kilometer ali dva vzhodno od zagrebškega Jelačič placa je en majhen trg. Zalogajnica, knjigarna in dve trgovini z dekorativnimi tkaninami. No, vsaj upam, da sta še. Ena malo bolje in ena malo slabše založena Pred nekaj meseci sem šla v taboljše založeno z namenom da kupim nekaj vrst blaga ... za torbe. Kupila sem enega z rožami na beli podlagi, enega na rdečo podlago in enega modrega.
Tudi tokrat me je pritegnil starinski štih blaga. Hm, očitno sem romantična.
Vrečka je bila sešita ročno,

ročaja pa na stroj.

Iz drugih dveh kosov blaga bom verjetno naredila nove prevleke za blazine.

Obcestni križi. 48

Veliki Dol (prvič)

Torba

Pred leti sem s seboj na morje vzela kos rožastega blaga, nekaj metrov debele zelene špage in zeleno nit, bolj močno. Še dobro se spomnim, da je bil zadnji dan mojih počitnic, sedela sem na bijarski plaži, sonce se je že začelo spuščati proti Istri oz. Benetkam ali tam nekam. Takrat je nastala moja prva lastnoročno narejena torba.

Blago sem našla med ostanki v moji drugi najljubši trgovini z blagom. Všeč mi je, ker ima en tak starinski, bidermajer štih. 
Iz špage sem spletla dve kiti (vam povem, cela znanost, kako prav odmerit dolžino) in ju uporabila kot ročaja.

21. oktober

Sv. Uršula na Borovaku pod Kumom

Trta, 20. 10. 2012

Danes je bil en tak dan, da bi se človek kar ulegel v travo, med deteljo, vonjal jesen, se nastavljal neverjetno toplim žarkom sonca ... dokler se mu ne bi vlaga zalezla v zadnjo plat.
Listje nekaterih sort si je v tem času umislilo neverjetne barve, sploh ko se skoznje spusti sončna svetloba.

Leto je hitro prišlo naokoli. Še zadnjič sem se odpravila fotografirat trto.