Dunaj. 1

Uvod

Lani jeseni sem si za rojstni dan podarila koncert Paola Conteja na Dunaju. Koncert je bil sicer pretekli ponedeljek, ampak karte je dobro kupiti čim prej. Pa tudi primeren kvartir za spanje se prej dobi, če se ga išče čimbolj zgodaj.
Minilo je torej teh ... koliko že ... 5 mesecev. V torbo sem spakirala belo svileno bluzo, zelen suknjič, taboljše čevlje in še par stvari in jo z vlakom mahnila na Dunaj.
Vrstni red italijanskih zadev gre pri meni takole: Maestro Conte, potem doooolgo nič, potem tiramisu in špageti in makaroni itd. itd. potem spet doooolgo nič in potem mogoče kaj, česar se zdaj ne morem spomnit. Umberto Eco?
Najprej pa naj povem, da ne znam italijansko. Tu pa tam razumem kako besedo. Se pravi, da niti ne vem večino časa, kaj Maestro prepeva. Vendar sta mi všeč glasba in njegov glas.

Hotel

V slepi ulici, par vogalov od Sv. Štefana. Ne predraga, zelo šik ustanova.

Edina napaka je bila, če dobro pomislim, pošatno mehka postelja.