Obcestni križi. 159

Šutna pri Podbočju.

Postolje je bilo obnovljeno pred parimi leti.

Obcestni križi. 158

Velike Malence.

Stoji v zelo moderniziranem okolju, a je zelo star, verjetno ga je naredil kak domačin.

Ponedeljek, zima

Pod odejo je najbolj toplo takrat, ko je treba vstati.

Obcestni križi. 157

Vitovec.

Kaj se dela

Enkrat sem nekje slišala za vražo, da česar ne končas v starem letu, potem tudi v novem ne boš. Nisem sigurna, če sem si prav zapomnila, mogoče je bilo govora o stvareh, ki jih začneš na silvestrovo. No, kakorkoli že, od lani mi je ostalo kar nekaj projektov.

Črtast šal

Sem povedala, da obožujem ostanke? No, tokrat sem pobrala okoli po škatlah in vrečah malo tanjše preje, v glavnem mešanice z volno.

Pa nekaj neuspelih projektov sem tudi razdrla in začela šal.

Delan je v riževem vzorcu, "krasijo" pa ga luknjičaste diagonalne črte.

Nimam pojma, kako bo stvar zgledala na koncu.

Šal iz meliranih prejic

Pred časom mi je dekle, ki je nekaj časa delalo pri nas, prinesla vrečko raznih prejic. Med njimi je bilo nekaj meliranih, ki jih ne maram uporabljat za vezenje, že dolgo pa fantaziram o tem, da bi imela čipkast šal. Začela sem ga lani spomladi, lepo napreduje.

 Tole mislim, ko pravim "čipkast":

Lep ravno ne bo, pri strani se frklja in ne vem še, kaj narediti glede tega, ko bom prišla do konca.

 

Pregrinjalo za računalnik

Začela sem ga lani poleti. Narejen je iz ostankov zelenih kavbojk in kosa nečesa, kar je bila verjetno zelena obleka za debelo gospo, ter rumene prejice.

 Okoli pa okoli je taka obroba, ki je nisem prej še nikoli delala:

Besednina

No, tale je že skoraj gotova, samo še v okvir jo moram dati.

Vsa bo v vijoličasti in zeleni in o njej bom kaj več povedala kdaj drugič. Ne, in ni kvanta.

Odeja iz kvadratkova 2

Ja, res je, izgubljeni projekt se je našel. Ugotovila sem tudi, da material, ki ga imam trenutno na voljo, ne bo zadostoval za dokončanje, ker bi rada odejo večjo do 50x50 cm. Ampak počasi se tudi nekam pride.

Prilika o Andjeliji, snahi Vuka Mandušića

Bješe mi se snaha pomamila,
bez putah je ništa održati!     

Otvara'joj knjige na proroke;
neki kaže: "Na sugreb je stala",
neki kaže: "Splele je madjije".
Svud je vodi po manastirima
i čita' joj masla i bdenija;

kumi vraga u sve manastire
da ostavi snahu Andjeliju,
kumi vraga - ništa ne pomaže!
Te ja uzmi trostruku kandžiju,
uženi joj u meso košulju:

vrag uteče nekud bez obzira,
a ozdravi snaha Andjelija. 

                                          (odlomek iz Gorskega vijenca Petra  Petroviča Njegoša)

Obcestni križi. 156

V Podbočju sta (na prvo oko) dva križa. Tale je drugi.

 

Izgubljeni projekt

Nekako poleti sem se lotila novega projekta, še ene odeje iz kvadratkov. Od prve mi je ostalo še nekaj bombažne preje, 

izbrala sem tudi zelo zanimiv vzorec,
 

ki daje veliko možnosti za igranje z barvami.

Vendar ostankov ni bilo prav veliko in ko sem izčrpala vsemogoče barvne kombinacije, sem zadevo za nekaj časa, vsaj dokler si ne nebavim nove vreče unitasove rinfuze, dala na stran.
Tako zelo na stran, da je zdaj ne najdem. Nimam pojma, kam sem vrečko z že dokončanimi kvadratki in še nekaj preje vtaknila. In ravno zdaj, ko imam dovolj materiala za nadaljevanje.

Presneto, kot da živim v palači s 1000 sobami in miljon omarami!

Balada o žalostnem koncu Ubogega zajca

In tako sem Ubogega zajca neke vetrovne nedelje strpala skupaj s škarjicami v vrečko, to v ruzak in jo mahnila na svoj običajni sprehod.

Zadnji poskus bega

Ker pred kajžo na Križah v tistem mrazu ni bilo ravno najbolj prijetno posedat, sem za ta opravek potrebovala dva dni. Najprej sem razdrla glavo in ušesa. Glava je bila narejena iz dveh krogov, sešitih skupaj, le na spodnjem koncu, tam kjer se drži trupa, sem pustila odprto.

Odlomek iz obdukcijskega poročila: ... ušesa so iz dvojne plasti ...

Eno do naslednjih nedelj, ko je klopco in strene lesene bajte ogrelo sonce, se se potem ukvarjala še s trupom in okončinami.

Trup je narejen iz enega kosa.

 

Kako mi je to uspelo, se mi danes še sanja ne. Verjetno sem pustila dovolj veliko odpprtino, da sem notri natlačila vato, potem pa vse skupaj "zaprla". Zaključek je namreč na sredini

Dobila sem malo večjo klobko bež volne z zelenimi in oranžnimi nečistočami, rjavo ter mičkeno črne. Če bojo to res rokavice, bomo pa še videli.

 

Ah ja, in domorodci so prihajali gledat, kaj počnem.

 "Drobovino" pa sem zakopala pod drevo.