torek, 04. marec 2014

Vse najboljše, Josip Jurčič!!



Josip Jurčič se je rodil na današnji dan pred 170 leti. Kdor je hodil v slovensko šolo, se je vsaj v enem segmentu izobraževanja srečal z njegovim likom in delom. Kozlovska sodba v Višnji Gori, Sosedov sin, vsekakor Deseti brat, ki se diči tudi z imenitnim nazivom »prvi slovenski roman«. V mojih časih so šolarje tam nekje proti koncu OŠ peljali tudi na končni izlet v Muljavo.

Ah, sokci na slamico in sendviči s posebno …

Moje izobraževanje se je potem nadaljevalo v smeri, kjer smo bili deležni poglobljene obdelave Jurčiča in njegovih kolegov iz druge polovice 19. stoletja. Prebirali smo bolj ali manj debele knjige o tem, kaj so možakarji pisali, kako so pisali, kaj jih je vodilo, navdihovalo itd., itd. Poslušali smo psihološke, jezikoslovne, onomastične … analize njihovih del … Onomastične, ja. Osebe iz realističnih romanov so imele imena, ki so že po zvenu povedala, kakšen karakter jim je določil pisatelj. Samoglasniki in soglasniki, ki se pojavljajo v imenih, dajejo le-tem trdoto in moč ali pa mehkobo in mlohavost. MaRTin KRpan. Ja, saj vem, da MK ni Jurčičev, to je samo primer.

Je pa zato Lovro Kvas njegovo »dete«. Tisti iz Desetega brata.

Žal je moje mnenje (in nekaj zelo uglednih slovenskih literarnih zgodovinarjev trdi isto), da Lovro ni nikakršen princ na belem konju. Je ena mevža, ki samo poseda okoli in jamra, punca, Slemeniška Manica, je pa vse »delo«, kar se osvajanja in romantike tiče, opravila sama. Toliko, da ga ni naskočila, sirota bleda, saj on od sebe ni dal prav veliko. Prav zares mi tudi ni jasno, kaj je na njem bilo takega, da ga je čakala vsa ta leta (po enih izračunih je trajalo osem let, da je doštudiral in si ustvaril kolikor toliko uspešno kariero). Morda nam pa Jurčič ni povedal vsega?

Kakorkoli že, prva Kvanta je posvečena Josipu Jurčiču in njegovem mlohavem Lovrotu.



Ni komentarjev:

Objavite komentar