Odeja, znešena od vsepovsod

Pred malo časa so mi fino dopizdile vrečke, ki se mi valjajo po delovni sobi. Sicer tam ne preživim prav veliko časa (čeprav bi ga rada več ...), ampak kolikor ga, so mi precej v napoto, pa tudi nikakor ne zgleda. V eno od vreč so bili poleg lepo organiziranih kvadratkov iz blaga tudi ostanki raznih projektov, tj. odej iz krpic, ki sem jih naredila pred leti. Vse to sem zložila po tleh, nekakrat premaknila sem in tja in dobila odejo. Velike je cca pol krat meter.
Tole je tisto, čemur se na splošno reče sprednja stran:

Tole je ti. zadnja stran:

In potem je prišel "zabavni del". Namreč, najbolj zoprn trenutek pri izdelavi odej pride, ko sta oba dela gotova in ju je treba nekako dat skupaj. Ker so mi ostali še kosi rožastega blaga od prejšnje odeje, sem nekaj mislila v tej smeri, ampak se je izkazalo, da ga je premalo.
Potem sem šla iskat škatlo z bucikam in našla v predalu precej metrov svetlo modrega svilenega traku. Zadeva rešena.

Stvar res ni lepa, priznam, sem pa na izvedbo teh vogalčkov zelo ponosna