Dan je bil lep, samo malo bridko je pihalo. Od podsreškega gradu sem za Osredek ubrala malo drugačno smer, po kateri sem prišla do oddajnika, Pusti vrh se mislim da tisti hrib kliče,
potem pa po markirani poti v Osredek in nazaj na do gradu Podsreda.
Imam nemirne roke. Nekaj moram počet z njimi. Očofala nekaj mladih drevesc in razno grmičevje ob poti (opomink: naslednjič vzemi s seboj nož!!) in iz vejic pletla obročke.
To je bilo, recimo temu, perliminarno preučevanje materiala in tehnik. Obročki so narejeni v glavnem iz bukovih in jesenovih šibic, mislim, da je v enem tudi mlado robidovje, ki še nima velikoh trnov, tisti čisto na vrhu pa je brezov. Zadnje čase resno razmišljam, da bi se začela ukvarjat s pletarstvom. Potem, seveda, ko končam vse projekte, ki jih imam še za naredit.Vem, da se košare in te reči običajno delajo iz vrbovih šib. Te pa je treba nabrati pozimi, ko rastlinje počiva.
No, nekaj že vem, hehe.
Potem sem nabrala razne veje enoletnice (tudi take s trni, ccc), tri malo debelejše palice (za naslednjič: odreži jih z živega drevesa, ne odpadle) in par šopov trave. Ko pa je prišel za počitek in malico, sem iz vsega tega spletla ... hm ... nekaj:
Palice, ki sem jih izbrala za osnovo, so se vmes lomile (torej, še enkrat, za naslednjič: odreži jih z živega drevesa!). Moram pa rečt, da sem z rezultatom zelo zadovoljna.
Obročkov in ... onega nisem imela srca vreči proč. Ej, moj prvi pletarski izdelek, ljudje! Ne moreš! Poleg tega bi rada videla, kaj se bo zgodilo z vsem tem, ko se bo posušilo. Tako da sem doma sestavila mobil in ga obesila na okno.
Saj ne, da verjamem v take stvari.
In za hišo imamo nekaj vrbovih dreves.
Ni komentarjev:
Objavite komentar