Grad

Oni dan sta nečaka hodila za mano, ko sem pospravljal in povsod, jasno, vtaknila svoja smrčka. In potem je eden od njiju, ko je videl, kaj imam v špajzi, rekel, naj naredim grad. Sem rekla: "Nimam tako velikega kartona, da bi ti lahko šel noter." Pa je rekel: "Pa naredi majhnega."
In tako sem iz škatle, mislim, da od mleka, dveh rolic od vece pairja, rdečega darilnega papirja, paličic za ražnjiče, črnega cvirna in papirnatega lepilnega traku zmojstila skupaj grad.

 

Ima, kakor lahko vidite, tudi dvižni most. Zgoraj, tj. za parapetom, je ploščad, na katerem lahko stojita kralj in kraljica ... 

Nisem povedala??

Torej, ko je bil grad gotov, pravi nečak, da naj naredim še kralja in kraljico. Logično, anede? Pa sem mu dala staro številko Globusa in mu rekla, naj najde kako lepo tetico, da bo za kraljico. Skupaj sem spravila še nekaj ovojnega papirja in načela zlat karton. KER kralj in kraljica morata imeti krone!

Drugi nečak je medtem izginil. Kasneje smo izvedeli, da se je urezal z olfa nožem in je šel k dedotu po prvo pomoč, potem pa je za par ur zaspal na fotelju.

Torej, kraljica.

Potem sva poiskala še glavo za kralja.

Potem pa je rekel, da morava narediti še monstra, ki bo grozil gradu in se bo kralj sabljal z njim. Očitno je prišlo do nesporazuma, ker je na koncu nastal gusar.

In potem je iz iste reklam kot kraljico velel izrezati še papigo (pobec je levičen pa ni mogel sam, ker takrat še nisem primernih škarij), ker ni gusar ni gusar brez papige.

Takole sta zgledala skupaj:

Ne vem, kaj se je zgodilo gusarju (verjetno isto kot se slej kot prej vsem njegovim kolegom), skratka izginil je, tako da papiga zdaj živi s kraljem in kraljico.