Obcestni križi. 119

Zaloke. Čisto svež, postavljen preteklo jesen.

52 tednov in en dan. 20. - 26. marec 2014

20. marec 2014 - magnolija na Vegovi, Lj.

 Pomlad v mestu, ki ga niti ne maram preveč.

 

21. marec 2014 - kiosk na Prešernovem trgu, Lj.

Igor in Kaja? Irena in Klemen?

22. marec 2014 - parkirna hiša pod Tušem v Nm ...

... v soboto ob osmih zvečer. Kam gre ta svet.

23. marec 2014 - gojitveni ribniki, ribnik Brestanica

24. mar5ec 2014 - pogled v stekleno kroglo

25. marec 2014 - rosa

26. marec 2014 - Katjina zapestnica

Oni dan jo je klicala mama. 

To vem zato, ker sem šla ravno mimo, ko je njen telefon 

začel glasno prepevat Great balls of fire. Vem tudi, da je to pesem od 

Jerryja Lee Lewisa, ki pa je bil Elvisov kolega.

Obcestni križi. 118

Trnovec. To vam je nekje med Vranjem in Poklekom. To je, če ne greste iz Sevnice na Blanco po glavni cesti, ampak malo okoli.

Ima rjavo odevalo. Takih ni veliko. Sumim, da so hoteli imeti zlato, pa se je z barvo nekaj čudnega zgodilo.

52 tednov in en dan. 13. - 19. marec 2014

13. april 2014 - martenica

14. marec 2014 - japonska češnja

15. marec 2014 - četrta stopnja

16. marec 2014 - ovinek (pod gradom Podsreda)

17. marec 2014 - nadprt s modro vezenino v dveh odtenkih

18. marec 2014 - japonska češnja na ŽP Krško

19. marec 2014 - "čiščenje" (peta stopnja)

Rus

Nimam nič proti g. Dostojevskemu in njegovem delu, res ne. Priznam, da sem (do sedaj) prebrala samo Brate Karamazove, ki so se mi kar dopadli, čeprav mi konec ni bil čisto jasen. Vendaj je v procesu možganskega viharja, ko sem zapisovala ideje, ki bi jih lahko izvezla, prišla ven tudi neke vrste uganka, povezana z njim.

Obcestni križi. 117

Skopice.

52 tednov in en dan. 6. - 12. marec 2014

6. marec 2014 - "čarobna" krogla

7. marec 2014 - blizu Hrvaškega Broda

 Blizu Šentjerneja, le da na drugi strani Krke, je res kraj, ki se imenuje Hrvaški Brod.

8. marec 2014 - nekje v Celju

9. marec 2014 - lapuhov cvet

10. marec 2014 - violinica in kontrabas (Lj.)

11. marec 2014 - tretja stopnja

12. marec 2014 - rumeno-zeleno-rdeč šal v nastajanju (in Ples z zmaji)

Zime je zaenkrat konec, a bo kmalu spet nova. 

V patentnem vzorcu spet nastaja šal, ki ga pletem večinoma 

na vlaku. Med raznimi ostanki sem našla tole rumeno, 

zeleno (mislim, da je bil iz nje narejen okolivratnik, 

ki sem ga dobila kot swap pred 

veliko leti) in dva odtenka rdeče.

Obcestni križi. 116

Mrtvice.

Še ena od lokacij, ki bi jih bilo dobro prehoditi peš. Ugotovila sem namreč, da imajo vasi na polju najmanj eno stransko ulico, v katerih se skriva vse sorte.

52 tednov in en dan. 27. 2.-5. marec 2014

27. februar 2014 - kvadratka121 in 122

28. februar 2014 - druga stopnja

1. marec 2014 - Kostanjevica na Krki pod vlado Šelme

2. marec 2014 - pod Osredkom

 Nisem bila jaz, majke mi.

3. marec 2014 - češnja, Rimska v Lj.

Pred parimi dnevi sem ugotovila, 

da ima moj fotoaparat, s katerim 

bolj ali manj uspešno sodelujeva že več kot dve leti, 

eno luštno zadevo, ki se imenuje digitalni zum.

 

4. marec 2014 - J kot ...

 ... jebemti.

5. marec 2014 - masaker

Stran iz knjižice s sudokuji, ki sem jo danes do konca 

rešila/posvirala/pregoljufala. Slednje pomeni, da sem, ko ni več 

šlo, anede, pogledala v rešitve

Vse najboljše, Josip Jurčič!!

Josip Jurčič se je rodil na današnji dan pred 170 leti. Kdor je hodil v slovensko šolo, se je vsaj v enem segmentu izobraževanja srečal z njegovim likom in delom. Kozlovska sodba v Višnji Gori, Sosedov sin, vsekakor Deseti brat, ki se diči tudi z imenitnim nazivom »prvi slovenski roman«. V mojih časih so šolarje tam nekje proti koncu OŠ peljali tudi na končni izlet v Muljavo.

Ah, sokci na slamico in sendviči s posebno …

Moje izobraževanje se je potem nadaljevalo v smeri, kjer smo bili deležni poglobljene obdelave Jurčiča in njegovih kolegov iz druge polovice 19. stoletja. Prebirali smo bolj ali manj debele knjige o tem, kaj so možakarji pisali, kako so pisali, kaj jih je vodilo, navdihovalo itd., itd. Poslušali smo psihološke, jezikoslovne, onomastične … analize njihovih del … Onomastične, ja. Osebe iz realističnih romanov so imele imena, ki so že po zvenu povedala, kakšen karakter jim je določil pisatelj. Samoglasniki in soglasniki, ki se pojavljajo v imenih, dajejo le-tem trdoto in moč ali pa mehkobo in mlohavost. MaRTin KRpan. Ja, saj vem, da MK ni Jurčičev, to je samo primer.

Je pa zato Lovro Kvas njegovo »dete«. Tisti iz Desetega brata.

Žal je moje mnenje (in nekaj zelo uglednih slovenskih literarnih zgodovinarjev trdi isto), da Lovro ni nikakršen princ na belem konju. Je ena mevža, ki samo poseda okoli in jamra, punca, Slemeniška Manica, je pa vse »delo«, kar se osvajanja in romantike tiče, opravila sama. Toliko, da ga ni naskočila, sirota bleda, saj on od sebe ni dal prav veliko. Prav zares mi tudi ni jasno, kaj je na njem bilo takega, da ga je čakala vsa ta leta (po enih izračunih je trajalo osem let, da je doštudiral in si ustvaril kolikor toliko uspešno kariero). Morda nam pa Jurčič ni povedal vsega?

Kakorkoli že, prva Kvanta je posvečena Josipu Jurčiču in njegovem mlohavem Lovrotu.