Nageljčki ob poti

Ta vzorec sem zrisala sama.Vezeno na leakrilu.

Obcestni križi. 89

Pred kakim letom ali dvema sem imela en služben opravek v Ribnici, ki se je potem nadaljeval  in precej pozno končal v Velikih Laščah. Ker imam pri potovanjih rada krožne poti namesto "poistipotinazaj", so mi povedali za odcep v Raščici, ki pelje mimo Vidma na Dobrepolju (za katerega sem vedno mislila, ne vem zakaj, da je na Štajerskem) preko hriba do Krke, naprej sem pa že poznala pot. Bila je torej noč, luna se je skrivala za redkimi oblaki, ne, pila nisem, in se peljem preko Ravne gore, na sprednjem sedežu leži sendvič s šunko, če bi slučajno kak medo prihlačal na cesto in tako ... V glavnem, na enem ovinku, sredi hoste, sem se skoraj v hlače od strahu, ker je nenadoma pred mano posvetila rdeča lučka. Za nekaj sekund sem potem zagledala tudi križ iz svetlega lesa. No, potem je tu blizu še skala ob cesti (partizanski spomenik morda?), v katero bi kmalu vrgla sendvič.
Takrat sem si obljubila, da se bom  po tej poti nekega lepega sončnega dne peljala po ... anede ... belem dnevu.
In to je ta objekt, ki me je prestrašil.

Še od blizu:

Prtiček z modro vezenino

Zgleda sicer zelo geometrično,

a če ga pogledate pobliže:

Ja, Nageljčki!

Vzorec iz Narodnih vezenine na Slovenskem.

Čestitke

Lani na morju sem imela vreme, da človek ne verjame, da je kaj takega mogoče: vsak drugi dan je bil dež. Po mokrih malološinjskih ulicah po večernem nalivu sprehod ni ravno prijeten, pa sem ostajala v apartmaju in mrcvarila koščke paname in razne ostanke cvirna. Iz rdečega npr. so nastale drobne vezeninice s cvetličnimi motivi, ki sem jih dobila iz ene avstrijske knjige. Ko smo imeli v začetku junija razstavo, sem jih nalepila na rdeč karton, tega pa na bel radeški šeleshamer.
Pa so nastale čestitke.

Obcestni križi. 88

Med Zdensko vasjo in Krko.

Malo bogohuljenja: se še komu zdi, da ima Križani ogromna stegna?

Oljka

Eden od načinov, da človek naredi svoj mušter za vezenje je, da na milimetrski papir oz. takega ki ima mrežo iz dvomilimetrskih (ali celo trimilimetrskih) kvadratkov, naprej nariše neko podobo, potem pa potemni kvadratke, preko katerih grejo črte risbe.
Tako so torej nastale oljčne vejice s tega prtička.

Nageljčki okoli in okoli

Vzorec iz Narodnih vezenine na Slovenskem, seveda!

Obcestni križi. 87

Zdenska vas.

Svetnica v pikasti obleki

Vranje

Polžek leze ...

Obcestni križi. 86

Če pogledate v kazalo Atlasa Slovenije, najdete več kot 10 gesel, na tak ali drugačen način izpeljanih iz imena Sopot - Sopote, Sopota ... Trenutno se spomnim treh - potoka, ki se pri Radečah izliva v Savo, zaselka v bližini Sromelj in vasi blizu Pregrade v Hrvaškem Zagorju. In tokratni križ stoji blizu slednjega.

Nekajnevemkaj

Še zadevic, s katerimi se ukvarjam zadnje čase. Niti ne vem, kako naj jim rečem. Navdih sem dobila, ko sem pred časom brala o indijskem kantha vezenju, o plasteh tkanin, ki jih s čisto navadnim tekočim šivom sešijejo skupaj. In ker že nekaj časa razmišljam o malo drugačnem projektu za novoletne čestitke: koščke blaga, ki sem jih zbrala, pa čipke, ki jih zadnje čase nabiram po trgovinah z rabljeno robo.
Za začetek

sem izbrala dva kosa leakrila, ki sta se valjala po hiši, moje prve poskuse kvačkanih rožic, satenaste trakove in čipke. Vse skupaj sem prešila/učvrstila/skupsešila z zlatim cvirnom.

Tile štirje imajo "osnovo" iz tistega blaga, ki se uporablja za podlogo (raztrančirala sem stare hlače, ki so imele stegna podložena s to zadevo). Itak vsi vemo, kako zmuzljivo je to blago. Prešitje z zlato nitjo ga je dokončno učvrstilo, postavilo na eno mesto.. Potem so tu še razni dodatki:

- redč trak, ponesrečena vezeninica za čestitko in rdeča perlica

- ostanek rdečega traku, tisto črno je til, plus rožica iz ostankov preje in zlate niti (tukaj se tudi lepo vidi, zakaj nisem primerna za vezenje richelieuja)

- srebrna vrvica

- ročno pletena zlata mreža, nekaj perlic, zlata vrvica

Meni se zdijo lepe.

Še minijaturic!

Kot sem že enkrat povedala, sem oherna stara krava (ne ravno s temi besedami), ki ji je škoda vsakega, vezenju namenjenega koščka blaga. In tako sem se preteklih par tednov igrala z raznimi ostanki, blaga in cvirna. Nastale so majhne in malo manj majhne vezenine

Ostale si lahko ogledate TUKAJ. IN ŠE SANJA SE MI NE, kaj bom z njimi!

Mimogrede - danes sem se lotila pletenja kvadratka iz limonastorumene preje v riževem vzorcu.

Izpovedi neizkušene pletilje (ki misli, da to ni več!)

Pred nekaj leti, mislim, da bo jih oktobra minilo 3 ali 4, sem obiskovala pletiljski tečaj. Enkrat, ko bom v izredno sempatammentalnem stanju, bom napisala več o tem. Bilo je fajn, res, ni problem v tem, ampak danes nismo zato tu. Torej, na prvi uri nam je učiteljica pokazala osnove, anede - nasnutek, leve petlje, desne petlje, zaključek, kako se pletejo rebra, par vzorcev itd. In dobile smo domačo nalogo. Namesto da bi se lotila, kot vsaka pridna začetniška pletilja, šala, sem šla delat kapo. Z rebri, v več barvah, celo par kit sem spletla. Pravzaprav je celo zelo dobro izpadla. Nadaljevala sem v tem stilu naslednjih nekaj let - kape, kape, rokavice, pa spet kape ... Moji poskusi šalov niso dobro končali. Tudi zadnji ne, ampak o njem kdaj drugič.
Marsikdo bo mislil, da se mi je skisalo zaradi vročine. Ja ja, vem, da je zunaj nekaj manj kot 40 stopinj. Kljub temu sem iz šala v nastajanju potegnila igle in se lotila pletenja kvadratkov. Prva runda bojo rozove barve, v klasičnem "ena vrsta leva - ena vrsta desna" stilu.
Kvaka je, da prihaja izpod igle nekaj nemarno grdega in neenakomernega.
Tako da ...
Čas je, da priznam - nikoli nisem zares osvojila čisto začetniških zadev. Ki bi jih morala, predno sem šla na naslednjo stopnjo, anede?!

Kapi za dve majhni buči

... narejeni iz najrazličnejših ostankov.

Obcestni križi. 85

  Bizeljsko.