Šentjernej, pri odcepu za Zameško. Žal ne stoji več.
Zelo dramatično, kajneda?
četrtek, 26. julij 2012
četrtek, 19. julij 2012
Obcestni križi. 35
Tekačevo. Fotografija je bila posneta na veliko nedeljo, zato ima venec tako svež videz.
sreda, 18. julij 2012
Trta, 16. 7. 2012
Šment no, spet mi ni uspelo pravega dne ujet za fotografiranje. A dan je bil lep in čist. Moja modelka je obložena z listjem
in vedno debelejšim grozdi
in vedno debelejšim grozdi
petek, 13. julij 2012
Evolucija ... kao
Berem oni dan na nekem forumu debato. Ženska je potožila, da je ne zanimajo več stvari, ki so jo včasih, in kaj naj bi zdaj to pomenilo. Komentarjem, da se spreminjajo naša zanimanja, preference, okusi itd., je kmalu sledilo, da je mogoče slabokrvna, da ima verjetno težave s ščitnico, da je depresivna in blablabla. Ne vem, kako se je končalo, upam samo, da se fufa ni dala prepričat, naj se nemudoma naroči pri onkologu, ker ima sigurno velik tumor v možganih.
Sem se spomnila ob tem, s čim vse sem se ukvarjala in kaj vse sem rada počela (da ne rečem jedla), pa mi zdaj ni ne vem več koliko do tega. Recimo klasična glasba. Uh, včasih sem samo to poslušala. Prav težila sem ljudem s to zadevo. Če bi mi npr. pred 20 leti kdo rekel, da grem jutri na samotni otok in da naj med drugim zberem 5 kaset (takrat CDji še niso bili tako razširjeni), bi bile verjetno same klasične. Čajkovski, Beethoven in taka jajca. Danes ... mogoče en CD. Hm, vprašat jih moram, če dvojni album šteje kot en ali dva. Glasbeni okus se mi je v tem času neverjetno razširil in klasika nikakor ni več moja najljubša glasbena zvrst.
Ali pa branje. Še vedno sem na slabem glasu med širšo žlahto zaradi tega. Danes? Eno knjigo na mesec. Bolj tenko. No, v avgustu oz. septembru, ko grem na morje, se povprečje malo spremeni. Ne gre za to, da nimam časa ... No, reeees ga mi ga ne ostane dosti, če se ukvarjam z drugimi rečmi.
Pa kvačkanje. Kvačko zej uporabljam za reševanje felerjev pri pletenju.
Pa kuhan riž z blitvo in ribami iz konzerve. V študentskih časih sem tega pojedla še pa još. Lahko da ribe niso več, kar so bile včasih, ampak tole mi zej ne paše več jest.
Hebrejščina. OK, to me še malo drži, nikoli ni odveč znat kakšen jezik viška. Bi morali videt, kaj vse sem nagrmadila od člankov (sprintanih z neta, s pomočjo katerih se bom učila in tako naprej) in zdaj ležijo v škatlah in fasciklih po raznih kotih mojega doma, že par let nedotaknjeni.
Nekega dne mi bojo dopizdile sevdalinke in pletenje, bom našla pa kaj drugega. Trditve, da so take spremembe posledica depresije, slabokrvnosti in da s ščitnico ne vse OK, so mi blago rečeno smešne. Priznam, se zgodi, da je posredi lahko tudi bolezen. Ampak ljudje se razvijamo, anede? Prerastemo, nas mine veselje, gremo naprej, take stvari. Kam pa pridemo, če smo stalno na mestu?!
Sem se spomnila ob tem, s čim vse sem se ukvarjala in kaj vse sem rada počela (da ne rečem jedla), pa mi zdaj ni ne vem več koliko do tega. Recimo klasična glasba. Uh, včasih sem samo to poslušala. Prav težila sem ljudem s to zadevo. Če bi mi npr. pred 20 leti kdo rekel, da grem jutri na samotni otok in da naj med drugim zberem 5 kaset (takrat CDji še niso bili tako razširjeni), bi bile verjetno same klasične. Čajkovski, Beethoven in taka jajca. Danes ... mogoče en CD. Hm, vprašat jih moram, če dvojni album šteje kot en ali dva. Glasbeni okus se mi je v tem času neverjetno razširil in klasika nikakor ni več moja najljubša glasbena zvrst.
Ali pa branje. Še vedno sem na slabem glasu med širšo žlahto zaradi tega. Danes? Eno knjigo na mesec. Bolj tenko. No, v avgustu oz. septembru, ko grem na morje, se povprečje malo spremeni. Ne gre za to, da nimam časa ... No, reeees ga mi ga ne ostane dosti, če se ukvarjam z drugimi rečmi.
Pa kvačkanje. Kvačko zej uporabljam za reševanje felerjev pri pletenju.
Pa kuhan riž z blitvo in ribami iz konzerve. V študentskih časih sem tega pojedla še pa još. Lahko da ribe niso več, kar so bile včasih, ampak tole mi zej ne paše več jest.
Hebrejščina. OK, to me še malo drži, nikoli ni odveč znat kakšen jezik viška. Bi morali videt, kaj vse sem nagrmadila od člankov (sprintanih z neta, s pomočjo katerih se bom učila in tako naprej) in zdaj ležijo v škatlah in fasciklih po raznih kotih mojega doma, že par let nedotaknjeni.
Nekega dne mi bojo dopizdile sevdalinke in pletenje, bom našla pa kaj drugega. Trditve, da so take spremembe posledica depresije, slabokrvnosti in da s ščitnico ne vse OK, so mi blago rečeno smešne. Priznam, se zgodi, da je posredi lahko tudi bolezen. Ampak ljudje se razvijamo, anede? Prerastemo, nas mine veselje, gremo naprej, take stvari. Kam pa pridemo, če smo stalno na mestu?!
četrtek, 12. julij 2012
petek, 6. julij 2012
Želela sem videti žensko, ki igra na pozavno
Bilo jih je pet - pevka (ki ima ne samo čist jasen glas, priložnostno igra tudi na pozavno in na nek čuden, visok trikoten inštrument), obritoglavi kitarist, harmonikar z gostimi kostanjevimi lasmi in očali, rdečelasi kontrabasist, klarinetist in možakar s s fudblerko, ki je igral dude in celo vrsto flavt. Bolj ko se je koncert bližal koncu, bolj so me minevale bolečine v želodcu in začeli divjati hormoni. Pri zadnji pesmi sem resno razmišljala, da bi skupino kar posvojila. Predvsem kitarista, klarinetista in harmonikarja.
Glasbo očitno preveč čustveno, da ne rečem hormonalno, sprejemam.
***
Pozabila sem, kako zveni klecmer.
***
Rada bi se naučila špansko. In nekaj naredila s svojo francoščino. Pa nemščino.
***
Se je težko učiti igrati dude?
Glasbo očitno preveč čustveno, da ne rečem hormonalno, sprejemam.
***
Pozabila sem, kako zveni klecmer.
***
Rada bi se naučila špansko. In nekaj naredila s svojo francoščino. Pa nemščino.
***
Se je težko učiti igrati dude?
četrtek, 5. julij 2012
sreda, 4. julij 2012
Prtiček
Kaj naj človek počne v tej vročini, kot da čisto pri miru sedi v senčni sobi in čaka, da pride deseta ura zvečer, ko se tempreture spustijo malenkost pod 25 stopinj?!
Material:
- bela panama
- rdeča in modra ljubica
Vzorec je iz knjige Narodne vezenine na Slovenskem.
Končano preteklo nedeljo.
Naročite se na:
Objave (Atom)