Od knjižnega sejma in plakatov

Na Interliber hodim že par let, še od takrat, ko je bilo treba plačat vstopnino. Malo za zabavo, malo za službo.

Harmica, zjutraj ob 8.04

Gneča na Zagrebškem velesejmu v času Interlibra (verjetno tudi ob drugih sejmih) je vedno fenomenalna. Ogromno je šolarjev. Imam hecen občutek, da je to kot izlet, šolska obveznost, da MORAJO biti tam ob tej uri.

 

Hrvaški pater Ašič, s tem da je fra Jure frančiškan. Mi je zej malo žal, da nisem
pogledala, kaj je notri (cena je cca. 25 evrov)

Letos ni v času mojega obiska nihče podpisoval knjig (lani sem dobila podpis od Borisa Dežulovića), pa tudi dogajalo se ni nič,

je bilo pa napovedano za kasnejše ure.

Knjige so bile naprodaj z fantastičnimi popusti. So pa zelo škrti s kakim dodatnim promocijskim materialom.  Za prospekte sem morala dobesedno prosjačit. Knjižna znamenja?? Separati?
Na poti nazaj v mesto, otovorjena s prospekti, sem poslikala še hišo, v kateri je živela moja prababica v času, ko se je poročila s pradedom.

Dalmatinska 8

Kupila nisem nič od tistega, kar sem imela na seznamu. Imam pa zdaj novo knjigo o pletenju šalov, Čudo u Poskokovoj dragi Anteja Tomića (za umret zabavna knjga!), 3 kile mandarin (hotela sem samo eno, ampak me je frajer zmanipuliral, da sem kupila 3, ki so bile 10 kun, ker se mu zgleda ni dalo računat, hehehe) in zanič ocvirke. Zelo zanič.

Harmica, popoldan ob 3 in še nekaj