Inventura

Moj mongolski prednik se je oglasil. Sicer ima mačka (ali karkoli so že dobili m. p. zjutraj, potem ko so za večerjo slabo pečen nekvašen mlinec in po eni strani zažgan, po drugi pa surov kos mesa poplaknili s kobiljim mlekom, ki se je štiri dni pacalo na stepskem soncu), ampak tukaj je in misli par dni ostati. Menda. Upam.

Hja …

Tale opravek se je kuhal več tednov. A vikendi so bili prekratki (opravek pa obilen!) in tako presneto lepi, da jih je bilo škoda zabiti ob prekladanju papirja. Za naslednji konec tedna imam že druge načrte. No, kakorkoli že, včeraj pozno popoldan mi je prekipelo in sem znosila  skupaj večino škatel iz rezervne pa eno iz delovne sobe in pobrala še nekaj kupčkov okoli po stanovanju, jih zvrnila sredi kuhinje/jedilnice/dnevne sobe (to je vse en prostor) in tako dobila približno 2,5 kv. m razprostranjen in kakega pol metra visok kup papirja.

OK, najprej naj nekaj razložim. Imam rahlo OKM (tisti, ki radi uporabljajo tujke oz./in ne vedo, da obstaja tudi slovenski izraz, temu pravijo ousidi). Nič takega, s čimer se ne bi dalo živeti. Nisem nevarna okolici. Pravzaprav zadevo zadnja leta dokaj uspešno obvladujem, razen kadar imam reees slab dan ... In če so oglaševalci raznih storitev toliko šumasti, da puščajo okoli po firmi letake formata A5 ali A6, potiskane samo po eni strani. Sem namreč kompulzivna »zbiralka« takih pildkov in nakupovalka zvezkov. Kot sem rekla, večino časa s tem nimam težav. No, ko sem se pred parimi leti selila, sem s seboj nesla tudi vseh 200 zvezkov in par vrečk papirnatih drobnarij in takrat so moji domači ugotovili, da sem usekana. Res nisem vedela, da se je tega toliko nabralo, majke mi.

In tako …

Skratka, včeraj sem se torej znašla pred velikim kupom papirja, ki je bil nameščen točno na liniji med spalnico in kopalnici ter izhodom. Dobra motivacija, ni kaj. Načrt je bil do enajstih zvečer presortirati toliko robe, da bom danes zjutraj lahko šla od doma. In mi je uspelo! Ne čisto do konca, toda … Bravo jaz.

Da ne bo pomote – v tistem kupu niso bili samo zvezki (večino imam že spravljeno v zaboju v kotu delovne sobe) in po eni strani potiskani letaki. Tam so tudi:

-          memorabilije z izletov in potovanj,

-          razglednice

-          osnutki pisem, ki sem jih pisala frajli z druge strani Sredozemskega morja (do sedaj so bili »shranjeni« na vseh koncih) ter razne stvari, povezane z njeno državo

-          članki iz revij in časopisov

-          revije in časopisi (za polovico sploh ne vem več, zakaj sem jih shranila)

-          srednješolski zvezki, zapiski s faksa in tečajev (tega ni več veliko, ker sem dosti zmetala stran ob selitvi)

-          čestitke (jih delam sama in vsako leto kakšna ostane ali se ponesreči), prazne vizitke (za čestitke, hehe), kosi šeleshamerja in tršega papirja raznih barv, kolaž papir in podobni materiali za ustvarjanje

-          risalni bloki raznih velikosti

-          poskusi likovnega ustvarjanja (bedni)

-          par še bolj bednih poskusov scrapbookinga

-          doma narejene, ročno vezane beležnice (iz letakov, potiskanih samo po eni stani, hehe) ….

No, tako nekako zgleda tudi groba klasifikacija robe, ki sem jo naredila včeraj. Obožujem klasifikacijo!!!

Sem metala stran? Sem. Čeprav se mi zdi, da premalo (zato tudi pravim, da ima m. p. mačka). Ko bom šla še enkrat čez vsak kup posebej, se bo verjetno še kaj našlo (zato tudi upam, da bo m. p. ostal še par dni). In potem bom vse, lepše in boljše organizirano, zložila nazaj v škatle in v rezervno sobo. Ali kam drugam, kjer se mi bo zdelo, da je bolj primeren prostor. In poklicati moram A. in N., ki delata v šoli, če rabijo kaj zvezkov (prijateljice z otroki jih nočejo, hm). Res imam OKM, nisem pa obsedeno navezana na svoje nabavke.

O, in našla sem blokec s smešnimi risbicami, ki sem ga pogrešila lani junija. Juhuhu!!