Mađija

Oni dan sem postala ponosna posestnica kosa oker leakrila. Po obrobljanju sem izvlekla odvečne niti in mi jih je bilo škoda vreči proč. Spletla sem kito in jo prejšnji teden odnesla s seboj na spehod in iz nje naredila novo "mađijo" ob poti.

Nanjo sem navezala vse sorte reči - hrastovo vejo, šipek, omelo, strož, ostalo pa je še dosti prostih niti, da lahko še kaj dodam. Ta je malo bolj noter v gozd, zato sem jo danes, ko je okoli ležalo cca 10 cm snega, težko našla.

Yarn bombing 1.2

Jedetana, že skoraj eno leto je, kar sem nazadnje karkoli tukaj objavila. Morebitnim bralcem se opravičujem, ne morem pa obljubiti, da se se bom poboljšala.

Torej, kako leto nazaj sem pisala o yarn-bombingu z enim udeležencem. Stvar je preživela zimo, vmes se je veja, na kateri je viselo, zlomila, spremenila je strukturo. Danes sem šla od doma z namenom, da zadevo popravim. Nameravala sem jo poravnat, tako da bi jo na eni strani fiksirala na deblo, in dodat še neko malenkost. Vse to se je spremenilo, ker kroga ni bilo več na drevesu, ampak je ležal na tleh. Recimo, se je vez razrahljala in ga je odpihnil veter. In en lep debel črv se je zaredil v njem.

Naredila sem tole:

Krog sem privezala na deblo z rdečebelo kvačkano vrvico (ki gre lepo k markacijam) in nitmi, ki sem jih v bližini pustila prejšnjo jesen (v dobri veri, da jih bojo vzeli ptiči). Zraven drevesa sem našla še vejo od bele omele in nanjo privezala tale draguljček (nekaj, kar mi je ostalo, ko sem eksperimentirala z novim načinom izdelave košaric iz starih hlač):

Hiša Targaryen

Mojster zlatar z Rimske vsako pomlad v eno od svojih izložb postavi nekaj z zmajem. Letos recimo, je to veliko bakreno (ali zlato?) jajce, iz katerega se je ravnokar izvalil zelen zmaj.

Rhaegal leze iz jajca

Ne navijava za isto "ekipo".

Zima prihaja.

Čičica

Nadvse občudujem ljudi, ki fotografirajo ptice. Koliko potrpljenja je treba! In dobrih refleksov (da o aparatih niti ne govorimo!).

Tudi s fotografiranjem neživih ptičev je križ. Pihne samo malo sape ob nepravem času, pa je treba vse še enkrat. Ali pa ko se začne kar sam od sebe obračat ...
Ne govorim o mrtvih, pač pa neživih. Takih:

To je projekt, ki sem ga začela kmalu po novem letu. Plan je, da naj bi jih do božiča naredila deset (10), da bojo nastopali kot okraski na drevesu. Ampak ker je tale šele prvi čisto gotov, imam pa še dva, ki ju je samo polovica, je malo verjetno tudi, da bom dosegla polovico tega števila.
Osnova je nekakšno tenko sintetično blago, verjetno za bluze. Ptiček je nanjga narisan s pomočjo šablone. In potem se obris pač napolni z vezenjem. Naphan je z ostanki volne.  
Še z druge strani:

 Obrezan je s cikcak škarjami in nekako se pričakuje, da bodo nitke čez čas odletele stran in bodo ostale resice. Nabavit si moram kake manjše cikcak škarje. Tudi o krempeljcih moram še malo premislit, ali bodo vezeni, kot so te, ali kvačkani.
V bistvu sem zelo zadovoljna z njim.

Oj mladost ti moja, kam odšla si, kje si

Vsako leto čaka na nove epizode Igre prestolov.

5/6 (in čebelarske novice)

Nekaj časa je trajalo, ampak končala sem 5. podritnik.

Narejen je med drugim iz mojih rdečih kavbojk. V njih sem pred mnogimi leti pomagala teletu na svet. Fleki so šli dol šele po parih pranjih.

Naredila sem mu tako fensi čipko iz dveh barv. Tokrat si je nisem izmislila sama, ampak sem snela nekaj s pinteresta.

Se da pa tudi lepo zložit, hehe.

In nasproti kostanjeviškega kloštra stoji ganc novi čebelnjak. Danes so ga vselili.

Yarn-bombing

Danes sem sodelovala na svojem prvem samostojnem yarn-bombingu. Udeleženecev nas je bilo ... no, samo jaz, hehe. Inštalacije verjetno ne bo videlo veliko ljudi.
Takole zgleda s tiste strani, na kateri sem zadevo obesila:

Iz ostankov neke neuporabne rumene volne in pasje dlake sem naredila nekakšen zvuznjen krog in še en krogec spodaj.
Takole pa zgleda s ceste:

Sem bila potem nadvse zadovoljna s seboj, hehe.

Dan za odločitve in spremembe

Tole sem zjutraj počela namesto joge:

50 enobarvnih in 50 večbarvnih kvadratkov. Zdaj bodo tako ležali do večera. Od časa do časa dva večbarvna zamenjata mesti.

Podritniki - posebna izdaja

Lani poleti sem postala ponosna (ha!) lastnica vreče volne za tapiserije. Zakaj sem jo kupila, vam zdajle ne bi znala povedat. Tapiserij vsekakor nisem imela namena delat. Okoli novega leta sem nekaj poskusila napravit iz nje, pa se je zadeva v pranju nekaj sfuznila. Ne bi je smela prat kot vsako normalno barvasto tekstilijo, pač pa na roke. Ja, seveda! No, novembra se mi je spet stemnilo pred očmi in postala sem ponosna (haha!) lastnica velike škatle raznorazne preje. Bilo je vsega tam notri - prejice za vezenje, preja taka in drugačna, dokončane in nedokončane pletenine itd. itn. Večji del zime sem potem to sortirala, parala in navijala. Rada počnem take reči, mi pride kot meditacija.
Kakorkoli že, veh teh nabavkov se bo počasi treba znebit oz. jih spravit v neko ... no ... drugačno obliko.
Med drugim je bila v tisti škatli tudi neka nadvse čudaška preja, ki sem jo poimenovala pasja dlaka. Še zmeraj se sprašujem, kdo pri zdravi pameti in majhno malenkostjo poznavanja materiala bi šel kaj takega kupit in karkoli delat iz tistega. Bila je groba, na dotik precej neprijetna, barve pa ... šlo je za štiri melirane kombinacije med črno in belo oz. zeleno oz. roza oz. rumeno. Neuporabno do amena. Potem je tam še nekakšna rumena preja, na dotik tudi precej pikljava.
In sem vzela zelo debelo kvačko in iz volne za tapiserije skvačkala kvadrate. Nekateri so enobarvni, nekateri večbarvni. Plan, kaj bo iz tega, se je kar naprej spreminjal. Torej ga ravno ni bilo, anede. Volne je hitro zmanjkovalo, ostalo jo je pravzaprav premalo za spodoben kvadrat. Pa sem vzela iz škatle pasjo dlako in jo skombinirala s tem preostankom.
Dobila sem 24 kvadratkov. Vzela sem belo/črno pasjo dlako in spela po štiri skupaj. Dobila sem 6 velikih kvadratov. Na koncu sem vzela še tisto zorno rumeno prejo in po dva taka velika pokvačkala skupaj.
Dobila sem 3 velike podritnike prav posebnega izgleda. So zelo uporabni za ljudi, ki jih je stvarstvo (kakor mene) obdarilo z velikimi zadnjicami.

K1 - A

K1 - R

K2 - A

K2 - R

Se opravičujem, ampak zgleda, da mi je od K3 uspelo fotografirati samo eno stran. Res ne vem, kako se je to zgodilo. Sicer je druga stran vidna tudi na skupinski sliki malo višje

No, to je pasja dlaka.
Naj pokažem se vogal, ki mi je res krasno uspel:

Zadeva bo šla zdaj v pranje, pa bomo videli, kaj se bo tokrat zgodilo.

Z: 14. 5. 17

Na omari v kuhinji stojita dva kozarca za vlaganje. Večjemu se še vidi, da je bil v njem (zelo dober!) hruškov kompot. V njem skupaj z vrečkami črnega čaja v rjavi vodi plava kos blaga. Oz. če me spomin ne vara, gre za manjšo prevleko za blazine. Ne vem več, kdaj sem jo stlačila v kozarec, začela dodajat čaj in zalivat s kropom. Tudi ne vem več, od kdaj je kozarec poln. Verjetno bi bil že čas, da blago potegnem ven in pogledam, kako se je obarvalo. Zato namreč gre, za barvanje z naravnimi barvili. Zadnji poskus, moram reči, mi je prav dobro uspel, fleki po prvem pranju niso šli dol, vem pa, da zelo verjetno ne bojo večno obstali.
Drugi kozarec je trenutno poln za eno tretjino. Notri je kos paname. Na pokrovčku je nalepka, v kateri piše, da sem proces začela v nedeljo.