Oni dan sem postala ponosna posestnica kosa oker leakrila. Po obrobljanju sem izvlekla odvečne niti in mi jih je bilo škoda vreči proč. Spletla sem kito in jo prejšnji teden odnesla s seboj na spehod in iz nje naredila novo "mađijo" ob poti.
Nanjo sem navezala vse sorte reči - hrastovo vejo, šipek, omelo, strož, ostalo pa je še dosti prostih niti, da lahko še kaj dodam. Ta je malo bolj noter v gozd, zato sem jo danes, ko je okoli ležalo cca 10 cm snega, težko našla.