Podritniki - posebna izdaja

Lani poleti sem postala ponosna (ha!) lastnica vreče volne za tapiserije. Zakaj sem jo kupila, vam zdajle ne bi znala povedat. Tapiserij vsekakor nisem imela namena delat. Okoli novega leta sem nekaj poskusila napravit iz nje, pa se je zadeva v pranju nekaj sfuznila. Ne bi je smela prat kot vsako normalno barvasto tekstilijo, pač pa na roke. Ja, seveda! No, novembra se mi je spet stemnilo pred očmi in postala sem ponosna (haha!) lastnica velike škatle raznorazne preje. Bilo je vsega tam notri - prejice za vezenje, preja taka in drugačna, dokončane in nedokončane pletenine itd. itn. Večji del zime sem potem to sortirala, parala in navijala. Rada počnem take reči, mi pride kot meditacija.
Kakorkoli že, veh teh nabavkov se bo počasi treba znebit oz. jih spravit v neko ... no ... drugačno obliko.
Med drugim je bila v tisti škatli tudi neka nadvse čudaška preja, ki sem jo poimenovala pasja dlaka. Še zmeraj se sprašujem, kdo pri zdravi pameti in majhno malenkostjo poznavanja materiala bi šel kaj takega kupit in karkoli delat iz tistega. Bila je groba, na dotik precej neprijetna, barve pa ... šlo je za štiri melirane kombinacije med črno in belo oz. zeleno oz. roza oz. rumeno. Neuporabno do amena. Potem je tam še nekakšna rumena preja, na dotik tudi precej pikljava.
In sem vzela zelo debelo kvačko in iz volne za tapiserije skvačkala kvadrate. Nekateri so enobarvni, nekateri večbarvni. Plan, kaj bo iz tega, se je kar naprej spreminjal. Torej ga ravno ni bilo, anede. Volne je hitro zmanjkovalo, ostalo jo je pravzaprav premalo za spodoben kvadrat. Pa sem vzela iz škatle pasjo dlako in jo skombinirala s tem preostankom.
Dobila sem 24 kvadratkov. Vzela sem belo/črno pasjo dlako in spela po štiri skupaj. Dobila sem 6 velikih kvadratov. Na koncu sem vzela še tisto zorno rumeno prejo in po dva taka velika pokvačkala skupaj.
Dobila sem 3 velike podritnike prav posebnega izgleda. So zelo uporabni za ljudi, ki jih je stvarstvo (kakor mene) obdarilo z velikimi zadnjicami.

K1 - A

K1 - R

K2 - A

K2 - R

Se opravičujem, ampak zgleda, da mi je od K3 uspelo fotografirati samo eno stran. Res ne vem, kako se je to zgodilo. Sicer je druga stran vidna tudi na skupinski sliki malo višje

No, to je pasja dlaka.
Naj pokažem se vogal, ki mi je res krasno uspel:

Zadeva bo šla zdaj v pranje, pa bomo videli, kaj se bo tokrat zgodilo.

Z: 14. 5. 17

Na omari v kuhinji stojita dva kozarca za vlaganje. Večjemu se še vidi, da je bil v njem (zelo dober!) hruškov kompot. V njem skupaj z vrečkami črnega čaja v rjavi vodi plava kos blaga. Oz. če me spomin ne vara, gre za manjšo prevleko za blazine. Ne vem več, kdaj sem jo stlačila v kozarec, začela dodajat čaj in zalivat s kropom. Tudi ne vem več, od kdaj je kozarec poln. Verjetno bi bil že čas, da blago potegnem ven in pogledam, kako se je obarvalo. Zato namreč gre, za barvanje z naravnimi barvili. Zadnji poskus, moram reči, mi je prav dobro uspel, fleki po prvem pranju niso šli dol, vem pa, da zelo verjetno ne bojo večno obstali.
Drugi kozarec je trenutno poln za eno tretjino. Notri je kos paname. Na pokrovčku je nalepka, v kateri piše, da sem proces začela v nedeljo.