Zvežček

Pred nekaj tedni, neko oblačno, vlažno soboto, sem se v ateljeju v 5. ali 6. nadstropju stavbe v enem od novozagrebških četrti naučila koptske vezave. To je knjižna vezava, kjer so vezice, to so niti, ki vežejo knjižni blok, izpostavljene soncu in dežju in megli in ostalim elementom. Pri običajnih knjigah, anede, jih ne vidimo. Koptski se imenuje, ker so ga uporabljali v Egiptu v času zgodnjega krščanstva.
Ne bom šla v podrobnosti, kako se vezava dela, ker imate na netu kup zelo dobrih vodičev. Samo vguglajte koptska vezava ali coptic binding. 
Torej, ko sem prišla tisti dan domov s Hrvaške, sem potegnila na plano gajbico z raznimi papirji, ki sem jih nabirala skozi leta. Presortirala, razvrstila, nekaj tudi zmetala stran sem precejšen kup paprija, nekaj sem ga pa že pripravila za vezanje. In včeraj sem iz prvega kupčka naredila prvi samostojni zvezek.

Za šive pri kraju nisem čisto prepričana, če sem jih prav naredila.

In nabavit si moram smirkov papir, da bojo platnice malo bolj reprezentativno izgledale.

Drugi bo sigurno boljši!

 

3/6

Ne bom rekla, da ni uspel. Samo ni se ravno izšel, kot sem načrtovala.
Spraznila sem torej par vrečk, v katere sem spravila večje flike đinsa, rebrastega žameta in še nekaj drugih reči. Potem sem jih nekako zašila skupaj (z belo nitjo, glej zadnjo sliko), da sem dobila podolgovat kos ... nečesa, to pa sem potem dvakrat zložila, med plasti stlačila še flike, ki jih nisem mogla nikamor prišiti, in prešila z melirano nitjo.

t. i. zgornja stran

t. i. spodnja stran

Naredila sem še tako obrobo iz iste melirane niti.

Vsak dan sem se pet sekund tudi poigravala z mislijo, da bi zadevo še obkvačkala.
Malo sem razočarana, ker zadeva, glede na to, da je narejena iz 4 plasti, ni debelejša. Po drugi strani pa ... hvala vsevišnjemu, da ni, ker potem res ne vem, kako bi zadevo prešila. No, za vsest je.

Punca mora imeti torbico

... v katero lahko da kak svinčnik, kako beležko, denarnico, telefon, če ga že ima, čigumije ali bombone ... in švicarsko zastavo na zobotrebcu.

Pred nekaj tedni sem se par ur družila z zelo zabavno sedeminpolletno mlado damo. Ker smo šle na eno svečanost, jaz pa sem doma pozabila svojega kraluša, mi je posodila ogrlico, ki pa sem ji jo, ko smo zvečer šle narazen, pozabila vrnit. V zahvalo, opravičilo in ker punca mora imet torbico, sem ji slednjo tudi naredila

Kot sem že nekajkrat povedala, sem trenutno v fazi praznjenja škatel. Imam eno, v kateri hranim bolj specialne kose. Npr. takega vzorčastega, v katerega so oblečene tudi blazine na mojem fotelju.

Pa takega črtastega, ki sem ga izbrala za "podlogo".

Oh, in potem je tu še žep. Kadar razrezujem stare hlače, žepe spravim, nikoli se ne ve, kdaj bojo prišli prav. Tale je bil zelo poseben, z perlicami, obšila sem ga s pisanimi nitmi. Na žalost se mi je prepozno posvetilo, da bi naredila mavrico, nekaj podobnega je pa le nastalo.

In potem sem našla še tele lepe gumbe, nimam pojma, odkod mi.

Najprej sem na sredino prišila žep, potem podlogo, potem pa kos, ki sem ga dobila, dvakrat zložila in ga ročno zašila skupaj. Mislila sem obe plasti - rdečo in črtasto - za tak način zašit, potem pa sem ugotovila, da šiv, ki sem ga izbrala, in robovi "zgornjega" blaga dajo prav lep efekt. Pa na naramnico sem tudi zelo ponosna.

Gumbnici pomežikujeta.

Mislim, da mi je dobro uspela.

Malo prej sta mi frajla in njena mama sporočili, da je torbica srečno prispela.

V delu

Uau, več kot en mesec je, odkar sem nazadnje kaj objavila. No, da ne bo mislil kdo, da sem umrla ali kaj takega, samo na kratko, s čim se trenutno ukvarjam.

1. Podritinik št. 3
bo krpanka. Glavno že imam, še obrobo moram narediti. Se da pri šivanju z iglo dobit kak defekt v prstih? Nekaj kot je npr. teniški komolec ali vnetje karpalnega živca? Oni dan sem do poznih ur vtikala iglo v več plasit đinsa in me zdaj prvi trije prsti bolijo.

2. Kvačkana odeja iz kvadratkov
Ker sem invalidka v prste in bo moral podritinik počakati, da se pozdravim, mimogrede še malo kvačkam. Materiala sem si zdaj nabavila dovolj, da zadevo brez neumnih izgovorov končam, kot sem si jo zamislila.

3. Torbica
Dobro, malo sem pretiravala. Z debelimi šivankami ne morem nič delat, s tenkimi ni problem. Itak bo torbica iz raznih ostankov večinoma delana s šivalnim strojem, samo manjša vezenina mora biti narejena ročno. Aja, torbica je za zelo zabavno sedeminpolletno dečvico. Imela bo žep, rešen s starih kavbojk in lepe gumbe.

Ko bo katera od reči končana, se spet oglasim.