Pa čeprav ni vedno armani

Čeden dečko je čeden dečko, pa če je oblečen v vrečo od umetnega gnoja ali armanija.

Verižica

Včasih razmišljam, da bi morala na vse svoje stvari namontirati čip in potem ne bi imela problemov, ko bi jih odložila nekam, kjer jim niti ni mesto. Samo gepees v roke, pa je. Saj tudi tako jih najdem ... čez nekaj ali precej časa. V nedeljo sem naprimer našla verižico, ki sem jo pred kakim letom prinesla iz popravila in jo odložila v enega od lončkov s svinčniki. Ne spraševat zakaj. V tisti lonček sem potem kar rinila nova in nova pisala, škrniceljček je lezel vedno bolj na dno. Saj sem imela že kak mesec nazaj iskalno akcijo. Pa nič. Je bilo treba samo piskrček po tleh sesipat, anede, pa se je preci našlo.

Rojstni dan

Včeraj sem šla malo po ljubljanskih knjigarnah. Čez en mesec in še malo imam rojstni dan in se moram zmislit, kaj mi bojo punce v službi kupile za darilo. Imamo pač en tak hecen običaj. Žal je knjiga o pletenju, ki sem jo gledala pred pol leta, razprodana. Frdamt! Mogoče ... MOGOČE bo ponatis, je rekla gospa. Bom hodila preverjat. Mogoče ... MOGOČE bo v tem mesecu in še malo.
Oni dan sem razmišljala - glede na to, da imam Zagreb čisto blizu - da bi pa kdaj šla na kakšno predstavo. V Komedijo ali HNK. In piše na strani od slednjih, da bojo "vrteli" Vojno in mir po Tolstoju. To bi bilo nekaj! Režira Pandur. Nataša Rostova Zrinka Cvitešić! Pjer Bezuhov Goran Grgić!! Oj radost, oj veselje. In Milena Zupančič kot grofica Rostova. Mislim, da bo tole nekaj, kar si bom privoščila za rojstni dan.